FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Konkretni predlogi za privlačnejše dodatno pokojninsko zavarovanje

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 4 min
05.06.2013  22:30
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je treba približati mladim; možnost zastave police dodatnega pokojninskega zavarovanja za stanovanjsko posojilo pa bi pri mladih zvišala vrednost tega zavarovanja

Za nekaj izboljšav drugega pokojninskega stebra je nova zakonodaja že poskrbela, vendar imajo ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja kup dodatnih zamisli za njegovo izboljšavo.

mladi-zavarovanje-ss.1370455447.jpg.o.470px.jpg

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje za delodajalca pomeni enega izmed elementov nagrajevanja zaposlenih, na sistemski ravni pa tudi rešuje problem varčevanja za najširši krog posameznikov. Glavne prednosti so davčne olajšave in varnost ter možnost, da posameznik varčuje prek podjetja, kjer mu lahko premijo delno ali v celoti prispeva delodajalec, pravijo na Prvi osebni zavarovalnici. Predvsem slednjega se - tako kot same potrebe po varčevanju - pri nas premalo zavedamo, zaposleni pa tega ne zahtevajo od svojih delodajalcev.

Nova zakonodaja je z možnostjo varčevanja v skladih življenjskega cikla vpeljala izboljšave glede naložbene politike in doseganja večjih donosov. Tako bo drugi steber privlačnejši tudi za tiste, ki si pri varčevanju želijo več tvegati.

Zavarovanje je treba približati mladim

V Pokojninski družbi A se zavedajo potenciala pri mladih. Predsednik njene uprave Peter Filipič opozarja, da je varčevanje za dodatno pokojnino za mlade zelo oddaljena korist, možnost zastave police dodatnega pokojninskega zavarovanja za stanovanjsko posojilo pa bi pri njih zvišala vrednost tega zavarovanja.

Kot pravi, je rešitev pokojninske problematike z zviševanjem upokojitvene starosti v znatnem delu zavajajoča. Delodajalci si želijo novih znanj za višanje dodane vrednosti, tega pa se lahko nadejajo predvsem pri mladih zaposlenih.

Dodatno pokojninsko zavarovanje naj bo obvezno

V Skupni pokojninski zavarovalnici menijo, da bi največji prispevek naredila uvedba obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Z zniževanjem rente iz prvega stebra se povečuje potreba po varčevanju v drugem stebru oziroma drugi alternativni obliki. Zagon drugemu stebru dajejo predvsem davčne olajšave, naložbena politika oziroma pričakovani donosi, pripravljenost delodajalcev za sodelovanje pri premijah in zavest ljudi.

V zavarovalnici ocenjujejo, da so davčne olajšave zaradi zgornje meje deloma neprimerne, saj tiste, ki bi lahko varčevali še v večjem obsegu, od tega odvračajo. Za preostale, ki imajo dohodke v okviru obstoječih olajšav, pa so primerne. Zdi se jim tudi ustrezno, da je dvig zbranih sredstev obdavčen, saj se z dvigom izniči temeljni namen varčevanja.

Pripravljenost delodajalcev je ključna

Najpomembnejšo vlogo in sploh zaslužnost za doseženo vključitev in zbrana sredstva pa imajo delodajalci, saj je v Sloveniji 95 odstotkov sklenjenih zavarovanj kolektivnih. Brez pripravljenosti delodajalcev bi bila uspešnost sistema znatno manjša, opozarjajo v Skupni pokojninski zavarovalnici. Negativno po mnenju člana njene uprave Petra Krassniga vpliva še vedno nizka stopnja zavedanja zaposlenih o pomenu dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj je obseg dvigov sredstev po desetih letih varčevanja znatno prevelik. Opravičilo za te dvige lahko najdemo samo v slabem gospodarskem položaju, saj se je stopnja brezposelnosti znatno zvišala, dohodki družin se znižujejo. Zato se zavarovanci zatekajo k reševanju trenutnega položaja za ceno prihodnosti, ugotavljajo v Skupni pokojninski zavarovalnici.

Preglednejša ureditev davčnih olajšav

V Zavarovalnici Triglav se srečujejo s težavami pri predstavitvi davčnih olajšav in njihovem izračunu, prav tako so olajšave odvisne od mesečnih dohodkov, ki jih je vnaprej težko opredeliti. Izračun dejanske olajšave je na podlagi obstoječega sistema mogoče narediti šele po objavi podatkov za odmero dohodnine posameznika, kar pomeni, da ni zagotovljena vnaprejšnja določenost.

Preglednejšo ureditev davčnih olajšav bi bilo najpreprosteje doseči pri individualnem prostovoljnem dopolnilnem pokojninskem zavarovanju, kjer premijo vplačuje posameznik iz svojih neto dohodkov in zanjo uveljavlja davčne olajšave.

Pri sistemu davčnih spodbud po vzoru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme bi država namesto davčne olajšave dejansko v zavarovanje vplačala dodatne premije v obsegu od 25 do 40 odstotkov premije, kot jo plačuje zavarovanec. S tem bi tudi sredstva davčnih spodbud dejansko preusmerili v varčevanje, namesto da so namenjena tekoči porabi. Ob predčasnem prenehanju zavarovanja (odkupu) pa bi bil posameznik sredstva spodbud dolžan vrniti državi, pravijo v Triglavu.

Prednosti in slabosti

Katere so prednosti in slabosti dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja po mnenju sogovornikov? Zaradi davčne olajšave in zajamčenega donosa je to po mnenju Petra Filipiča najugodnejša oblika varčevanja za starost. Njene pomanjkljivosti pa so pozna uvedba tega zavarovanja in relativno nizke premije.

V Skupni pokojninski zavarovalnici pravijo, da je prednost dodatnega pokojninskega zavarovanja vsekakor ciljno naravnano dolgoročno varčevanje za dodatno pokojnino, ki je podprto z davčnimi olajšavami in možnostjo sodelovanja delodajalca pri plačilu premij. Zajamčen donos nekateri navajajo kot prednost, drugi kot slabost, vendar je v času večjih pretresov na kapitalskih trgih pri zavarovancih, ki se približujejo upokojitvi, to vsekakor prednost. Slabost je po mnenju Petra Krassniga možnost dviga sredstev pred upokojitvijo, saj omogoča nenamensko porabo v aktivni dobi, kar je bilo (deloma) odpravljeno z uvedbo novega zakona.

Element nagrajevanja zaposlenih

V Zavarovalnici Triglav so poudarili, da je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje prednost tako za delodajalca kot za zaposlenega. Za delodajalca je to eden izmed elementov nagrajevanja zaposlenih. S financiranjem tega zavarovanja podjetje tudi izkazuje svojo družbeno odgovornost skozi skrb za socialno varnost zaposlenih tudi v obdobju, ko se bodo upokojili. Poleg tega prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pomeni konkurenčno prednost delodajalca pri iskanju visoko izobraženih kadrov in pomaga pri ohranjanju delovne sile.

Delodajalcu se vplačane premije njegovih zaposlenih priznavajo kot davčna olajšava pri odmeri davka od dobička. Od vplačanih zneskov delodajalec ne plačuje prispevkov za socialno varnost, prav tako ne davka na izplačane plače, saj ne obremenjujejo mase sredstev za plače.

Zaposleni pa si s pristopom k pokojninskemu načrtu zagotovi dodatno starostno pokojnino. Za premijo, ki jo vplačuje sam, uveljavlja tudi davčno olajšavo pri dohodninski napovedi. Prednostno pravico pri uveljavljanju davčnih olajšav ima sicer delodajalec. To pomeni, da se premije, ki jih je v zavarovanje vplačal zaposleni, slednjemu upoštevajo kot davčna olajšava v višini razlike med zneskom maksimalne davčne olajšave, ki velja za zaposlenega, in zneskom premij, ki jih je zanj vplačal delodajalec.

Predlogi izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja za privlačnejše zavarovanje

Predlogi Pokojninske družbe A:

- dvigniti davčno olajšavo za premijo glede na starost zavarovanca (mladim do 30 let 5,844 odstotka ustreza, tistim med 31 in 40 let dvigniti olajšavo na sedem odstotkov, starejšim na 10 odstotkov),

- dovoliti uveljavljanje neizkoriščene davčne olajšave za do štiri pretekla leta,

- pokojninsko rento v celoti razbremeniti dohodnine,

- podjetjem v izgubi dovoliti prenos davčne olajšave v prihodnja leta.



Predlogi Skupne pokojninske zavarovalnice:

- uvedba obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Dokler je zavarovanje prostovoljno, lahko na odločitev vplivajo predvsem neposredna privlačnost zavarovanja, posredno pa spremembe v prvem stebru.



Predlogi Zavarovalnice Triglav:

- davčne olajšave bi morale biti preglednejše in vnaprej jasne, upoštevati bi se morale ločeno za individualno in kolektivno zavarovanje,

- uvedba sistema davčnih spodbud po vzoru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS), zavarovalci bi bili na vplačilo svoje premije upravičeni do dodatnih premij, ki bi jih vplačala država.

ŠTEVILKE

11 izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja je v Sloveniji.

508 tisoč zavarovancev je bilo konec leta 2012 vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje.

60% zaposlenih pri nas je vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...