FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Kaj če javni uslužbenci zaigrajo pokojnine za ohranitev plač?

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 4 min
28.04.2013  22:30
Vlada je sindikatom javnega sektorja v pogajanjih za zmanjšanje mase plač ponudila zamrznitev plačila premij za dodatno pokojninsko zavarovanje. Torej - namesto znižanja dela neto izplačila plač bi vlada odpravila (del) dodatne pokojnine. Kje so pasti takšnega ravnanja?

276 milijonov evrov je znašala februarska masa plač zaposlenim v javnem sektorju.

157.534 ljudi je zaposlenih v javnem sektorju.

1.752 evrov bruto na mesec je povprečna plača v javnem sektorju.

1.524 evrov bruto na mesec je bila povprečna slovenska plača januarja letos.

1,8 milijarde evrov sredstev je bilo zbranih konec leta 2012 v pokojninskih shemah.

635 milijonov evrov je sredstev v upravljanju v zaprtem vzajemnem pokojninskem skladu javnih uslužbencev pri Modri zavarovalnici.

Najprej spomnimo: gospodarstvo je že rezalo pri stroških, tudi pri plačah. Denarja - tudi za financiranje javnega sektorja - preprosto ni dovolj. Torej, treba je zarezati v javni sektor. Vprašanje pa je, ali je varčevanje z odpravo dodatnega pokojninskega zavarovanja ob tem, ko tudi vlada sama svari, da je treba za pokojnine dodatno varčevati, pametna odločitev. S takšno potezo bo naredila več škode kot koristi, poudarjajo naši sogovorniki.

Bo pa takšen predlog bolj všeč sindikatom javnega sektorja, saj se bodo zaradi morebitne odprave plačevanja premij manj zmanjšala mesečna izplačila plač na račune zaposlenih. Ali kot pravi sindikalist Branimir Štrukelj: »To bi lahko bil resen predlog. Je pa vprašanje, za koliko časa bi vlada zamrznila plačevanje premij za dodatno pokojnino. Zahtevali bi točno določen rok trajanja takšnega ukrepa in valorizacijo zneskov za čas, ko se premije ne bi plačevale.«

Preverili smo, kakšne posledice imajo lahko predlagani vladni ukrepi.

Nevarnost nižjih pokojnin

»Sistem, ki ga je vlada gradila 15 let, bi sesula. Plače bi s tem res pustili vsaj v določenem delu pri miru, a to ne velja za pokojnine - te bodo vsekakor nižje. Takšne vladne poteze so zelo kratkoročne, da ne rečem hinavske. Kaj bo s temi ljudmi po tem, ko se bodo upokojili in videli, kako malo dobivajo?« se sprašuje eden izmed poznavalcev pokojninskega sistema.

»Račun za tako privarčevani strošek države bo izdan prihodnjim generacijam,« dodaja Karmen Dietner iz Pokojninske družbe A.

Demografska projekcija namreč ni naklonjena pokojninski blagajni, saj se trend izenačevanja števila zaposlenih s številom upokojencev v prihodnjih desetletjih nadaljuje. Leta 1990 je za enega upokojenca delalo 2,5 zaposlenega, predlanskim le še 1,5. Povprečna starostna pokojnina, ki je še leta 2001 znašala 73,2 odstotka povprečne plače, je lani znašala 615 evrov oziroma le še 62,1 odstotka povprečne plače.

Sledi lahko tudi gospodarstvo

Zaradi vsesplošne krize in potrebe po varčevanju bi takšni potezi javnega sektorja lahko sledilo tudi gospodarstvo, ki sicer načeloma podpira varčevanje za dodatno pokojnino. To bi za zaposlene (in zaposleni sami zase) prenehalo plačevati premije. Za to bi morali sicer spremeniti že sklenjene pogodbe, a pritisk bi vsekakor bil. Torej - čez leta bi imeli še več revnih upokojencev.

Privarčevana sredstva

Država bi sicer z zamrznitvijo dodatnega pokojninskega zavarovanja začasno nekaj privarčevala, a, kot rečeno, gre za predlog, s katerim prelaga težave. Ob tem dodajmo, da je bilo predlanskim v zaprti vzajemni pokojninski sklad javnih uslužbencev, ki ga upravlja Modra zavarovalnica, vplačanih za okoli 71 milijonov evrov premij.

Kaj odhod zavarovancev pomeni za pokojninske družbe

»Varčevanje javnih uslužbencev je organizirano samo pri eni zavarovalnici, zato neposrednega vpliva na druge izvajalce ne bo, nikakor pa to ni dobro sporočilo zavarovancem in prihodnjim upokojencem, potem ko smo zaradi nevzdržnosti pokojninskega sistema komaj sprejeli nov ZPIZ-2,« pravi Karmen Dietner. Viri sicer opozarjajo, da bi lahko javnemu sektorju sledilo tudi gospodarstvo. To bi lahko pomenilo velik pritisk na pokojninske družbe, zavarovalnice in na njihovo poslovanje ter nadaljnji razvoj pokojninskega zavarovanja.

Kaj to pomeni za državne papirje

Ker je zajamčeni donos vezan na donos dolgoročnih državnih papirjev, pokojninske družbe vlagajo tudi v te. Kot pravijo na Prvi osebni zavarovalnici, bi se povpraševanje po državnih obveznicah zaradi prekinitev dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko zmanjšalo. Konec leta 2012 je bilo v pokojninskih shemah zbranih okoli 1,8 milijarde evrov sredstev. Ocenjuje se, da je 20 odstotkov celotnih sredstev naloženih v obveznice in menice Republike Slovenije ter do 30 odstotkov v obliki depozitov pri slovenskih bankah, ob tem dodajajo na Modri zavarovalnici.

Mnenja pokojnincev o dodatnem zavarovanje

Prva osebna zavarovalnica, ki jo vodi Alenka Žnidaršič Kranjc:

znidarsic-kranjc-alenk10-ih.1367171465.jpg.o.240px.jpg

»Omenjeni predlog se nanaša na obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence in na izvajalce prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki delujemo na trgu, neposredno nima vpliva. Na slabšem bodo zaposleni v javnem sektorju, kjer je to za nekatere edina oblika varčevanja za pokojnino. Vprašanje je, kako se bodo ti odzvali na predlog in ali je bilo v preteklosti narejeno dovolj, da bi se zavedali koristi varčevanja.«

Modra zavarovalnica, ki jo vodi Borut Jamnik:

jamnik-borut10-ih.jpg.o.240px.jpg

»Konec leta 2012 je bilo v pokojninskih shemah zbranih okoli 1,8 milijarde evrov sredstev, od tega v zaprtem vzajemnem pokojninskem skladu javnih uslužbencev 611 milijonov evrov (konec marca letos 635). Večino naložb pokojninskih skladov pomenijo domače finančne naložbe, ki so v teh zaostrenih gospodarskih razmerah pomemben vir stabilnosti slovenskega finančnega sistema. Ocenjuje se, da je 20 odstotkov celotnih sredstev naloženih v obveznice in menice Republike Slovenije ter do 30 odstotkov v obliki depozitov pri slovenskih bankah. Pokojninski skladi postajajo z rastjo obsega zbranih sredstev najpomembnejši institucionalni vlagatelj. Izkušnje iz minulih let doma in v tujini kažejo, da je pokojninsko varčevanje lahko uspešno samo v obliki kolektivnih shem. Zato je od države, ki je hkrati tudi največji delodajalec, pričakovati dolžno skrbnost za dolgoročno zagotavljanje socialne varnosti svojih državljanov. Torej je morebitno dolgoročno zniževanje oziroma prekinitev plačevanja že tako prenizkih premij za dodatne pokojnine javnih uslužbencev neodgovorna in vodi v povečanje tveganja revščine. Republika Slovenija kot največji delodajalec bi vsem svojim državljanom pokazala svoj negativen odnos do dodatnega pokojninskega zavarovanja.«

Karmen Dietner, Pokojninska družba A:

dietner-karmen1-ih.1367171470.jpg.o.240px.jpg

»Dolgoročno pokojninsko varčevanje je nujno potrebno, glede na demografski položaj v Sloveniji oziroma predvideno upadanje pokojnin iz prvega stebra. Ker je pokojnina oddaljena, zdajšnje razmere pa nestabilne, se ljudje ukvarjamo s sedanjostjo. O življenjskem obdobju po koncu aktivne dobe ne razmišljamo dovolj oziroma si rečemo, da bo že kako. Takšen zgled daje tudi zdajšnja politika, ko razmišlja o odpravi dodatnega pokojninskega varčevanja za javne uslužbence. Ali bodo javnim uslužbencem z odpravo sledili tudi v podjetjih? Slovenska podjetja se večinoma zavedajo nujnosti pokojninskega varčevanja ter zaposlenim z vplačili v drugi steber omogočajo varno in dostojno starost.«

Mnenja gospodarstva o dodatnem zavarovanju

Irena Vodopivec, izvršna direktorica za kadre in izobraževanje v Gorenju:

vodopivec-irena1-ih.jpg.o.240px.jpg

»V Gorenju smo se odločili za vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje na podlagi kolektivne zavarovalne sheme. Del premije prispeva zaposleni, večji del pa plača Gorenje. Na podlagi določil v zvezi z dopolnilnim pokojninskim zavarovanjem sta bila po poteku desetih let zavarovanja možna izreden preklic pogodbe in dvig sredstev, a to je povezano s precejšnjimi stroški. Zaposlene smo o tem obvestili, tistim, ki so se kljub temu odločili za izredno prekinitev, pa smo nato omogočili nadaljevanje zavarovanja.«

Vera Aljančič Falež, pomočnica predsednika Mercatorjeve uprave za področje kadrov, prava in organizacije:

aljancic-falez-vera-xx.1367171455.jpg.o.240px.jpg

»Mercator je ustanovni delničar Pokojninske družbe A in plačuje tistim zaposlenim, ki to želijo, dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu z določbami zakona. Namen sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja je čim daljše vplačevanje, da koristnik po upokojitvi lahko prejema rento, s katero si izboljša svoj gmotni položaj.«

Telekom Slovenije, ki ga vodi Rudolf Skobe:

»Dodatno pokojninsko zavarovanje je predmet podjetniške kolektivne pogodbe. Gre seveda za zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih, kar ima kratkoročno in dolgoročno velik vpliv na večjo produktivnost, učinkovitost in boljše organizacijsko ozračje v družbi. V zaostrenih gospodarskih razmerah je to še toliko pomembneje.«

skobe-rudolf3-us.1367171461.jpg.o.470px.jpg

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...