FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Novosti za pokojninske prihranke

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 7 min
05.02.2013  10:40
Pred kratkim sprejeta pokojninska reforma prinaša precej novosti tudi za dodatne pokojnine iz drugega pokojninskega stebra; najbolj boste občutili to, da prihrankov po 10 letih varčevanja ne bo več mogoče dvigniti; pričakujte tudi več naložbenega adrenalina in še kaj

pokojnina
Prostovoljno dodatno pokojninsko varčuje več kot pol milijona zaposlenih Slovencev.

Več kot pol milijona zaposlenih Slovencev je vključenih v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ) oziroma varčuje za dodatno pokojnino v pokojninskih skladih. Mesečno premijo jim vplačuje delodajalec iz bruto plače. Čeprav posameznik tega varčevanja v svoji denarnici zdaj še ne čuti, pa ga bo ob upokojitvi. Kako, pa bo še bolj kot do zdaj odvisno od upravljavcev pokojninskih skladov.

Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) namreč prinaša precej sprememb tudi za dodatne pokojnine. »V praksi bodo zaživele bolj postopno, zgolj manjši del takoj,« opozori Uroš Ornik iz Moje naložbe in doda: »Z novim letom se že prej sklenjena in na novo sklenjena zavarovanja izvajajo po starih pravilih in tako bo, z nekaj manjšimi izjemami, verjetno še lep čas. Varčevalci bodo prve spremembe čutili šele čez dve leti. Toliko časa imajo izvajalci, da uskladijo pokojninske načrte in pravila upravljanja z novim zakonom. Vseeno smo preverili, kaj nas bo doletelo.

[A] ea1fUntitled-22.1358712683.jpg

Dvig sredstev

Denar, ki ste ga privarčevali za dodatno pokojnino do 31. decembra 2012, boste po poteku 10 let še vedno lahko dvignili v enkratnem znesku. Za vsak vložen cent po 1. januarju pa to ne velja več. Te prihranke boste dobili izplačane ob upokojitvi v obliki rente. Enkratno izplačilo bo mogoče le, če bo na računu manj kot pet tisoč evrov. To velja za vplačila delodajalcev, če pa vplačujete sami, lahko denar dvignete kadarkoli.

Denar, ki ste ga za dodatno pokojnino privarčevali do konca lanskega leta, boste po poteku 10 let še vedno lahko dvignili v enkratnem znesku.

Komentar Mojih financ

Z vidika varčevalca je neugodno, da po 10 letih nima možnosti dvigniti denarja v enkratnem znesku. Prihranki so zaklenjeni, črpati pa jih začnemo šele ob upokojitvi in jih črpamo 10, 20 let. Pokojninske družbe bodo tako postale naš življenjski sopotnik; vse od prve zaposlitve do smrti. Zato mora biti njihovo delo pregledno, kakovostno in njihov cilj doseganje največjega dobička za vlagatelje, saj bo od tega odvisna višina dodatne pokojnine. Ali ta nova pravila posamezniku koristijo ali gre zgolj za ščitenje interesov pokojninskih družb, bo pokazal čas. Menimo pa, da bi vsak moral imeti možnost, da se odloči, kako in kdaj bo razpolagal s svojim denarjem. Žal je tudi res, da dosedanje izkušnje zbujajo skrb. V letu 2011 in 2012 se je več 10 tisoč varčevalcev, ki so izpolnili pogoje za predčasni dvig denarja za dodatno pokojnino, za dvig tudi odločilo, čeprav jim je do upokojitve manjkalo več 10 let. Nekateri so s tem denarjem kupili avtomobile, prenovili stanovanja, poravnali dolgove. Bolj kot prepovedovanje in omejevanje bi bilo smiselno, da bi država poskrbela za izobraževanje ljudi o osebnih financah.

Če zavarovanec ne bo sporočil svoje izbire, bo njegov denar odšel v sklad, ki bo ustrezal njegovi starosti.

Upravljanje premoženja

Izvajalci PDPZ se lahko odločijo, ali bodo ponudili sklade z naložbeno politiko življenjskega cikla ali ne. V tem primeru bi zavarovanci imeli možnost izbire bolj tveganih naložb. Oblikovali bi tri sklade z različnimi naložbenimi politikami. Uvrstitev v posamezen podsklad bi bila odvisna od starosti zavarovanca. Za najstarejše bi morali zagotavljati sklad z zajamčeno donosnostjo, mlajši bi se lahko vključili v podsklade z bolj tvegano naložbeno politiko, pri določeni starosti pa bi se samodejno prestavili v podsklad z manj tvegano politiko, razlaga Peter Krassnig iz Skupne pokojninske družbe. Če zavarovanec ne bi sporočil svoje izbire, bi bil uvrščen v sklad, ki bi ustrezal njegovi starosti. Sestavo skladov in starostno mejo, kateri je posamezni sklad namenjen, določijo izvajalci, opozarja Peter Filipič iz pokojninske družbe A. Zaostrujejo se tudi pogoji za naložbe v vrednostne papirje in depozite podjetij, ki so stranke izvajalcev, lastnikov in skrbniških bank, opozarja Krassnig.

Komentar Mojih financ

Izvajalci naj bi imeli za pripravo in izvajanje tega dela zakona še dve leti časa; izvedeli smo, da se s tem še ne ukvarjajo preveč. Vsi pravijo le, da se bodo odločili za sklade življenjskega cikla. Zavarovanci bodo morali sami sporočiti, v kateri sklad bodo želeli vložiti svoj denar, če tega ne bodo storili, jih bodo izvajalci razvrstili sami. Ta del zakona preseneča tudi same izvajalce, ki opažajo, da če se ljudje za nekaj ne odločijo, navadno pomeni, da ne razumejo, za kaj gre. Tisti, ki najmanj razumejo oziroma jih najmanj zanima varčevanje za pokojnino (torej mlajši, nižje izobraženi), bodo razporejeni v sklade življenjskega cikla, kar pomeni tudi razvrstitev v bolj tvegane sklade. Dosedanji zavarovanci pa bodo ostali v skladih z zajamčenim donosom, razen če se odločijo drugače. In menda bo takšnih bolj malo. Dokler se razmere ne popravijo, ne bodo selili denarja v tvegane sklade, razmišljajo nekateri izvajalci. Kdo bo upravljal sklade in kakšna bo sestava portfeljev, še ni znano, zakonsko pa to tudi ni določeno.

Starost, višina prihrankov in oblika rentnega produkta bodo vplivale na višino rent, spol pa ne več.

Menda ne bo nihče preverjal, ali bodo skladi ustrezno oblikovani za posamezno starostno skupino. To bi lahko pomenilo, da upravljavci ne bodo želeli preveč tvegati in se bodo držali bolj varnih naložb. Spet nekateri izvajalci to zanikajo in omenjajo formulo, ki pravi, da mora biti delnic toliko, kolikor je razlika med 100 in številom let. Tridesetletniki bodo tako varčevali v skladu, ki bo imel 70 odstotkov delniških naložb, 50-letnik pa v skladih s 50 odstotki delnic. Upamo, da bodo izvajalci bolj smiselno sestavili portfelje, kot govori pravilo palca (rules of thumb, angl.). V nekaterih pokojninskih družbah razmišljajo, da bi namesto oblikovanja lastnih košaric naložb kupovali že pripravljene produkte v tujini. Obstajajo vzajemni in indeksni skladi, ki sledijo življenjskemu ciklu. »Pri upravljanju tople vode ne bomo odkrivali,« smo izvedeli. Ali bodo v tem primeru tudi zaračunali najvišjo možno provizijo za upravljanje, ki je po novem zakonu lahko največ odstotek, bo pokazal čas. Dobra novica za zavarovance pa je, da novi zakon omejuje določene naložbe, zaradi česar bodo portfelji skladov tudi bolj razpršeni, kot so bili do zdaj. Sprememba pa vsekakor pomeni, da bodo imeli upravljavci zdaj v skladih več tveganih, a tudi morebitno bolj donosnih naložb kot zdaj. Prihaja torej več adrenalina.

Pokojninske rente

Varčevali bomo do upokojitve, potem dobili rente. Starost, višina prihrankov in oblika rentnega produkta bodo vplivale na višino rent, spol ni več pomemben. Edini pogoj je upokojitev. Dodatne pokojnine se bodo izplačevale po pokojninskem načrtu, kar pomeni, da bo tudi pri tem več nadzora, opozarja Filipič.

Komentar Mojih financ

Tisti, ki so se do zdaj upokojili, so se večinoma odločali za izplačila prihrankov v enkratnem znesku, ne pa za rente. V Skupni pokojninski družbi se je za rente odločilo le 10 odstotkov zavarovancev, v Prvi osebni zavarovalnici pa vsak drugi, ki je izpolnjeval pogoje. Izvajalci ponujajo celo paleto rentnih produktov in pri oblikovanju teh so svobodni. Zakonsko namreč ni predpisanih oblik. Ponujajo rente z garancijo ali brez, s priključenim nezgodnim zavarovanjem, izplačila z različnim pospešenim obdobjem črpanja ... Hitra oziroma pospešena renta omogoča, da se 90 ali 95 odstotkov denarja izplača v nekaj letih, razlika pa potem v 10, 20 letih ali celo do smrti. Pomisleke imajo celo v sami industriji, tudi na ministrstvu za delo. »Pokojninsko varčevanje je izključno namenjeno za dosmrtno pokojninsko rento. Ni razlogov, da bi se renta izplačala le v prvih letih, do smrti zavarovanca pa le zanemarljiv znesek,« komentirajo v Moji naložbi. Ponudba rentnih produktov se bo povečala, čeprav se z nami ne strinjajo nekateri izvajalci, ki vztrajajo, da bodo rente v prihodnje le dosmrtne. Druga pomembna stvar je izračunavanje rent. Pri izračunu teh se uporabljajo tablice smrtnosti. Ne novi ne stari zakon niti sklepi AZN ne predpisujejo uporabe konkretnih tablic smrtnosti. Izplačevalci imajo pri tem proste roke. Kako se bodo izračunavale rente, bo bolj jasno ob koncu leta. Že zdaj pa vemo, da naj bi zaradi odprave razlik med spoloma ženske dobivale višjo, moški pa nižjo rento od zdajšnjih.

Prenos sredstev

Prenos se lahko opravi v primeru pretrganja delovnega razmerja pri delodajalcu, prek katerega je vključen v kolektivno zavarovanje, ali ko delodajalec sklene novo pogodbo z drugim izvajalcem. Sredstev ne bo več možno prenašati s kolektivne na individualno shemo, obrnjeno je še vedno mogoče.

Komentar Mojih financ

Če bi zamenjali službo in novi delodajalec ne bi imel ali hotel imeti kolektivnega zavarovanja, sredstev ne bi mogli prenesti na individualni račun. Prepoved je posledica zlorab posameznikov, ki so sredstva s kolektivnih prenašali na individualne račune ter jih dvigovali pred potekom desetih let. Če ne bi bili zadovoljni z upravljanjem sklada, bi lahko prenesli vsa sredstva na drugega izvajalca, a le če bi ima delodajalec z njim sklenjeno pogodbo. Po novem lahko delodajalec sklene več pogodb z različnimi izvajalci PDPZ. To povečuje konkurenčnost, zavarovanec ima večjo izbiro, a v praksi bo vse prej kot to, se špekulira. Ni pričakovati, da bi se podjetja odločala za sklenitev pogodb z več izvajalci, menda zaradi veliko administriranja. Vseeno menimo, da bo v prihodnje morda drugače, zlasti ko bodo rezultati ločevali izvajalce na dobre in slabe, zdaj namreč vsi zaradi zelo konservativne politike dosegajo približno podobne donose.

Premije

Delodajalec bo po novem letno vplačeval najmanj 240 evrov na zaposlenega. Lani je bila minimalna premija 26,80 evra na mesec, najvišja možna pa 5,8 odstotka bruto plače. »Večina delodajalcev ni vplačevala najvišje možne premije,« pravi Filipič. Povprečna mesečna premija pri Pokojninski družbi A je bila 60 evrov, kar je dve tretjini povprečne maksimalne premije.

Komentar Mojih financ

Po novem zakonu je premija določena letno. Po starem pa je bila minimalna premija določena zgolj mesečno. Zato se je dogajalo, da so nekateri delodajalci vplačevali minimalno premijo le pol leta, kar je v povprečju pomenilo le 13 evrov na mesec. Novi zakon določa 240 evrov minimalne letne premije, kar je 20 evrov na mesec. Po 40 letih bi tako prihranili 9.200 evrov, če ne upoštevamo rasti premije ali inflacije. Če bi bila v tem času povprečna donosnost dva odstotka, bi prihranili 14.700 evrov, v primeru štirih odstotkov pa 23.650 evrov. Razlika je več kot očitna. Zato je pomembno, kdo bo upravljal denar in kako uspešen bo pri tem.

Stroški

Vstopni stroški se omejijo na največ tri odstotke, upravljavska provizija in izstopni strošek na največ odstotek, stroški prenosa v drug kritni sklad na 15 evrov. Novi zakon dopušča tudi druge stroške v breme sredstev zavarovancev, če so opredeljeni v pokojninskih načrtih. Tudi stroške, povezane z naložbami v nepremičnine, dodaja Krassnig.

Komentar Mojih finance

Dobra novica je, da so se stroški v večini primerov znižali. Novi zakon pa skladom omogoča tudi vlaganje v nepremičnine, kar večina do zdaj ni počela. In kako bi to potekalo? Nepremičnino bi kupili ali zgradili in jo nato oddajali, donos bi bila najemnina. A to naj ne bi bile klasične najemnine. Najemniki bi bila recimo tuja podjetja in drugi poslovni subjekti, ki bi sklenili 10-letne najemne pogodbe z investitorji, ki bi bili med drugim tudi pokojninske družbe. Skladi so še vedno premajhni za takšne podvige, pa tudi ni pravi čas za to, smo izvedeli. Upamo pa le, da ti skladi ne bodo z denarjem zavarovancev na koncu reševali bank in gradbincev številnih nasedlih naložb.

Sklenitve, pristopi

V kolektivno zavarovanje se vključijo vsi zaposleni, kdor tega ne želi, mora dati pisno izjavo. Ta avtomatizem pri vključevanju je nenavaden. Nekateri to razumejo kot prisilo, drugi kot poenostavljen postopek vključitve. Prav je, da se ob prvi zaposlitvi začne varčevati za pokojnino, tudi če ne prek pokojninskih skladov. V kolektivno zavarovanje se po novem lahko vključijo tudi espeji in lastniki podjetij, kar po starem zakonu ni bilo mogoče. Glede na to, da številna podjetja zapirajo svoja vrata ali krčijo stroške, je to dobra novica predvsem za sklade, ki se jim je tako povečal bazen za pridobivanje novih strank.

Članek je bil objavljen v januarski reviji Moje finance, avtorica Marja Milič

Izšla je januarska številka revije Moje finance!

Kaj med drugim še prinaša najnovejša izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

Revija je naprodaj tudi v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...