FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Reforma bo omogočila višjo donosnost drugega stebra

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 5 min
18.12.2012  16:22
Pokojninska reforma predvideva tudi spremembe, s katerimi bi povečali privlačnost prostovoljnega dodatnega zavarovanja in prepovedali nenamensko porabo





Predlog novega zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju prinaša nekaj pomembnih sprememb v ureditev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zato smo prosili ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za pojasnila o predlaganih spremembah.









Pokojnine iz obveznega zavarovanja bodo v prihodnosti čedalje nižje: za brezskrbno starost upokojencev bo nujno zvišati premije prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in predvsem vključiti več zavarovancev.





Začnimo z oceno razmer. Dodatno pokojninsko zavarovanje je v Sloveniji razmeroma nova oblika pokojninskega zavarovanja, saj so prvi izvajalci začeli uresničevanje pokojninskih načrtov šele leta 2001, ugotavljajo na ministrstvu. V tem času se je za to obliko dodatnega zavarovanja oziroma varčevanja za starost odločilo že več kot 62 odstotkov vseh zavarovancev obveznega pokojninskega zavarovanja, kar je po oceni ministrstva zelo velik dosežek.





Mrtve duše med zavarovanci





Številka o vključenih je sicer nekoliko zavajajoča. Med več kot 537 tisoč zavarovanci je namreč po podatkih ministrstva tudi okoli 81 tisoč zavarovancev, ki ta čas ne plačujejo premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po naših informacijah se pojavljajo tudi prehodi - bodisi da zavarovanci zamenjajo službo in pridejo k drugemu delodajalcu, ki ima sklenjeno pogodbo z drugim zavarovancem, bodisi da podjetja zamenjajo izvajalca pokojninskega zavarovanja. Tako je v praksi mogoče, da je ena oseba večkrat prikazana kot zavarovanec pri različnih izvajalcih. Zgovoren je podatek, da ima zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence po podatkih ministrstva skoraj 204 tisoč članov, čeprav vlada trdi, da je vseh javnih uslužbencev okoli 160 tisoč. Torej je delež vključenih nekoliko manjši, je pa nedvomno velik.





Spoštovanja vrednih 
1,8 milijarde





Skupno imajo zavarovanci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v pokojninskih skladih približno 1,8 milijarde sredstev. Na ministrstvu ugotavljajo, da je to malo v primerjavi s sredstvi pokojninskih skladov v tujini, vendar glede na trajanje zavarovanja pri nas vsekakor ni zanemarljiv znesek.





Manj zadovoljiva je po mnenju ministrstva višina premij prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, vendar pričakujejo, da se bodo s povečevanjem ozaveščenosti o pomembnosti dodatnega zavarovanja v prihodnosti zvišale. Kot navajajo, bo treba zvišati vplačane premije, povečati število vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje in tudi donosnost vloženih sredstev, s ciljem, da bodo dodatne pokojnine pokrile primanjkljaj pri pokojninah iz obveznega zavarovanja, ki je posledica negativnega demografskega gibanja prebivalstva.





Kolikšna bi morala biti premija





Na vprašanje, kolikšne bi torej morale biti premije dodatnega zavarovanja, da bi pokrile ta primanjkljaj, so na ministrstvu odgovorili na splošno, da je to odvisno od posameznikovih prihodkov in je težko natančno reči, vsekakor pa bi morali pri večini zavarovancev nameniti več sredstev za dodatno zavarovanje.





Preveč nenamenskih dvigov





V tem prikazu nismo mogli mimo izrednih dvigov sredstev dodatnega pokojninskega varčevanja, kajti dvigi so v nasprotju z željo, da bi dodatne pokojnine nadomestile izpad obveznega zavarovanja. Na vprašanje, kako na ministrstvu ocenjujejo ta pojav, smo dobili odgovor: »Iz obvestil izvajalcev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in podatkov, ki jih zbiramo na ministrstvu, izhaja, da se je kar nekaj zavarovancev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja odločilo za dvig sredstev po desetih letih od vključitve, kar jim omogoča veljavni zakon. To dvigovanje sredstev je nenamensko, saj je namen dodatnega pokojninskega zavarovanja zagotavljanje dodatnega vira dohodka v času upokojitve, da se nadomesti izpad dohodka iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Taki nenamenski dvigi sredstev niso smiselni, prav tako pa so davčno zelo neugodno obravnavani.«





Na ministrstvu nimajo podatkov, zakaj se zavarovanci odločajo za dvigovanje sredstev, je pa iz informacij od strank mogoče sklepati, da denar dvigajo, ker ga potrebujejo za različne namene, tako za preživetje kot tudi za luksuzne stvari.





Predčasni dvig 
ne bo več mogoč





V predlogu novega pokojninskega zakona so predvidene dodatne omejitve za nenamenske dvige sredstev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Po novem bo zavarovanec lahko dvignil privarčevana sredstva dodatnega zavarovanja šele ob upokojitvi v obveznem zavarovanju, če bo imel na svojem računu manj kot pet tisoč evrov. Nenamenski dvig v obdobju varčevanja pa ne bo več mogoč, ampak se bo zavarovanec lahko zanj odločil šele ob upokojitvi, ko bo laže ocenil, kaj bi mu pomenila dodatna pokojnina, so nam pojasnili na ministrstvu.





Prednosti dodatnega zavarovanja





Dodatno pokojninsko zavarovanje je najprimernejša oblika varčevanja za starost, saj so sredstva naložena v pokojninskih skladih, ki so v večini držav najzanesljivejši institucionalni vlagatelji. Poleg tega država to varčevanje spodbuja z davčnimi olajšavami, davčne ugodnosti pa so zagotovljene tudi v primeru izplačila v obliki pokojninske rente. Treba je še poudariti, da morajo pokojninski skladi na vložena sredstva zagotav-
ljati minimalno zajamčeno donosnost, so še zapisali na ministrstvu.





Vsebina reformnih sprememb





Cilji sprememb prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih želi ministrstvo doseči s predlogom novega zakona, so predvsem:





- narediti produkte tega zavarovanja še bolj zanimive zavarovancem ter tako še povečati število zavarovancev in višino sredstev, ki jih ti namenijo za to zavarovanje,





- odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pokazale v prvem desetletju delovanja tega zavarovanja, ter





- uvesti učinkovit nadzor, tako nad delovanjem sistema kot tudi nad zagotav-
ljanjem pravic članov.





Naložbena politika življenjskega cikla





Najpomembnejša sprememba za zavarovance je predvsem možnost varčevanja za dodatno pokojnino z različno tvegano naložbeno politiko, kar bi lahko pomenilo tudi večje donose na vplačana sredstva. Ponudniki pokojninskih načrtov bodo tako prisiljeni, da vplačana sredstva zavarovancev upravljajo še intenzivneje in učinkoviteje.





Pravzaprav gre za naložbeno politiko življenjskega cikla, ki se uresničuje skozi več podskladov oziroma kritnih skladov z različno tveganimi naložbenimi politikami in s tem povezano tudi različnimi pričakovanimi donosi. Zavarovanec prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se glede na starost uvrsti v zanj najprimernejši podsklad oziroma kritni sklad, tako da so mladi v najbolj tveganem, starejši pa v najmanj tveganem. Zavarovanec se nato v skladu s svojo starostjo premika od podskladov oziroma kritnih skladov z bolj tvegano naložbeno politiko k podskladom oziroma kritnim skladom z manj tvegano naložbeno politiko in s tem zmanjšuje tveganje za znižanje privarčevanih sredstev pred upokojitvijo.





Spodbude za individualno varčevanje





Ministrstvo tudi ugotavlja, da v drugem stebru močno prevladuje kolektivno pokojninsko zavarovanje, saj je delež individualnih zavarovancev zgolj petodstoten. Na vprašanje, kako bi bilo mogoče bolj spodbuditi individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, so odgovorili: »Na ministrstvu menimo, da bi bile za individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje potrebne dodatne spodbude predvsem v obliki različnih produktov, ki bi spodbudili ljudi, da bi tudi sami varčevali v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.«





Ob tem so še pojasnili, da je država predvsem zavezana zagotoviti posamezniku primerne oblike zavarovanja (varčevanja) v okviru obveznega pokojninskega in kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj je cilj teh dveh oblik zavarovanja, da si zavarovanec za čas upokojitve zagotovi oziroma ohrani določen življenjski standard. Individualne oblike zavarovanja pa pomenijo zavarovanje, s katerim si zavarovanec dviguje življenjsko raven.





O davčnih olajšavah 
nič konkretnega





Davčna ureditev ni področje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ampak pristojnost ministrstva za finance, toda ker lahko zlasti dohodnina občutno vpliva na to, kako ljudje gospodarijo z denarjem, smo vprašali, ali nameravajo predlagati spremembe, ki bi še bolj spodbudile varčevanje. Odgovorili so: »Davčne spremembe so bile že uveljavljene s spremembami zakona o dohodnini konec leta 2010. Takrat je bilo uzakonjeno, da se v davčno osnovo za plačilo dohodnine upošteva le 50 odstotkov prejete pokojninske rente. Še pa se bomo zavzemali za dodatne davčne olajšave za varčevanje v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.«





Dodatno pokojninsko zavarovanje v Sloveniji





Iz preglednice je razvidno, da je bilo konec prejšnjega leta v različne oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja vključenih skoraj 540 tisoč zavarovancev. Izvajalcev pokojninskega zavarovanja je skupno 12, podlage njihovega dela pa so različne. Vsak izvajalec mora oblikovati pokojninski načrt in ga predložiti v potrditev ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Pokojninske načrte pa lahko oblikujejo banke, ki morajo pridobiti dovoljenje za upravljanja pokojninskih skladov po zakonu o bančnem poslovanju, in zavarovalnice ter pokojninske družbe, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov po zakonu o zavarovalništvu, ter Kapitalska družba, d. d. Skupna vrednost vseh sredstev v sistemu pokojninskega zavarovanja je bila konec prejšnjega leta okoli 1,8 milijarde evrov.





Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...