FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Davki: Ali moram od dodatne pokojnine plačati dohodnino?

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 2 min
18.12.2012  16:22
VPRAŠANJE: Ali je treba plačati dohodnino za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, če se po 10 letih namesto za rentno izplačevanje odločim za enkratno izplačilo? Ali tako kljub dejstvu, da je bila ob vplačilu premije to olajšava, ob izplačilu olajšavo izgubim?

ODGOVOR: Davčni zavezanec ima pravico do olajšave, če je v letu odmere dohodnine vplačeval premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Pogoj za olajšavo je, da je pokojninski načrt odobren in vpisan v posebni register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter da ima izvajalec tega načrta sedež v Sloveniji ali drugi državi članici EU. Olajšava se prizna največ do 24 odstotkov obračunanih obveznih prispevkov oziroma ne več kot 2.683,26 evra za leto 2011.

[A] MF01_davki_ss.1327152193.jpg

Davčna obravnava vplačil za prostovoljno pokojninsko zavarovanje v praksi navadno ne pomeni težav, saj je večini razumljiva in tudi v korist. Marsikdo pa je presenečen, ko se začnejo po poteku zavarovanja sredstva izplačevati.

Z davčnega vidika se namreč vsa izplačila iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi katerega je zavarovanec ob vplačilih izkoriščal olajšave, štejejo za obdavčljiv dohodek, kar pomeni, da se v celoti obdavčijo z dohodnino po progresivni lestvici. Ob izplačilu dohodka pokojninska družba odtegne 25 odstotkov akontacije dohodnine, dokončna obdavčitev pa je na letni ravni, ko se v informativnem izračunu dohodnine odmeri davek po 16-, 27- ali 41-odstotni stopnji. Pri določanju stopnje obdavčitve ni pomembno, ali gre za enkratno izplačilo ali pa izplačila v mesečnih premijah, saj gre po vsebini za isto vrsto dohodka.

Razlika med izplačili se pojavi pri določanju davčne osnove. Če zavarovanec izstopi iz zavarovanja in v enkratnem znesku prejme izplačilo odkupne vrednosti, potem se v davčno osnovo všteva celotno izplačilo. Če pa zavarovanec ne izstopi iz zavarovanja in prejema dodatno starostno pokojnino v obliki mesečne rente, se v osnovo za obdavčitev všteva le polovica rente. Z davčnega vidika je torej ugodneje, da se namesto zahteve za izplačila odkupne vrednosti počaka na izplačevanje mesečne rente, saj se v tem primeru obdavči le polovica izplačil.

Vprašanje bralca je sicer povsem logično, saj izvajalci pokojninskih načrtov pri trženju produktov zavarovancem navadno pojasnijo, da so ob vplačilih premij upravičeni do olajšave, ne pojasnijo pa, da se bo dohodnina obračunala ob izplačilih.

Predpisi pri zgoraj opisani vrsti prostovoljnega pokojninskega zavarovanja so torej usmerjeni k temu, da zavarovanec dolgoročno doseže le »odlog« plačila dohodnine, in ne popolne oprostitve.

Drugače je pri vplačevanju sredstev v prostovoljna pokojninska zavarovanja (življenjska zavarovanja ...), za katera zavarovanec ni mogel izkoristiti omenjene olajšave. Če načrt pokojninskega zavarovanja ni vpisan v posebni register (navadno gre za tako imenovani tretji pokojninski steber), potem zavarovanec ob vplačilih premij ne more izkoristiti davčne olajšave. Posledično se tudi izplačila iz te vrste zavarovanj obravnavajo drugače, saj ni obdavčen celoten znesek izplačila. Obdavči se le ustvarjeni donos, torej razlika med vrednostjo izplačil in vplačil.

Razlika pa ni samo v stopnji obdavčitve, saj se dohodek oziroma donos pri tej drugi vrsti pokojninskega zavarovanja obravnava kot izplačilo obresti, kar pomeni, da se ne obdavči po progresivnih dohodninskih stopnjah, temveč z enotno davčno stopnjo 20 odstotkov.

Tukaj je mogoče najti tudi razlog za dilemo, ki jo je z vprašanjem načel bralec, saj so lahko vsa izplačila pri tej vrsti zavarovanj v celoti oproščena plačila dohodnine, če zavarovalna pogodba določa, da ima zavarovanec pravico zahtevati izplačilo po 10 letih od sklenitve pogodbe, če je hkrati sklenitelj zavarovanja in upravičenec po pogodbi ista oseba in če pred desetimi leti zavarovanec ne vloži zahteve za izplačilo.

Treba je še poudariti, da se izplačila iz prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj obdavčujejo z dohodnino po progresivni lestvici (od 16 do 41 odstotkov) pod pogojem, da je načrt tega zavarovanja vpisan v posebni register in je imel zavarovanec posledično tudi pravico do olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. V primeru izstopa iz zavarovanja se po navedenih stopnjah obdavči celotno izplačilo odkupne vrednosti, v primeru prejemanja mesečne rente se obdavči le polovica izplačil. Če načrt prostovoljnega dodatnega zavarovanja ni vpisan v posebni register, potem zavarovanec ni imel pravice do olajšave. Izplačila, dosežena na podlagi te vrste zavarovanja, se ne obdavčijo v celoti, saj se po stopnji 20 odstotkov obdavči le dosežen donos nad vplačili, hkrati pa velja, da so izplačila po 10 letih v celoti oproščena plačila dohodnine, če so izpolnjeni omenjeni pogoji.

Domen Romih, Simič & partnerji

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...