FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Pokojninska družba Apro

Partnerstvo v korist zavarovancev.

Kako bi bilo mogoče preprečiti osip prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja

Izračunaj si pokojnino z mobilno aplikacijo!

 

Čas branja: 3 min
18.12.2012  16:22
Skoraj polovica tistih, ki izpolnjujejo pogoje za izredno pretrganje pokojninskega varčevanja, je to tudi storila, pravijo v Modri zavarovalnici

Naš pregled prostovoljnega pokojninskega zavarovanja kaže, da je večina pokojninskih družb in zavarovalnic v zadnjem letu doživela osip zavarovancev. Nekaj je k temu pripomogla gospodarska kriza, še več pa dejstvo, da so številni zavarovanci po preteku 120 mesecev zavarovanja dvignili sredstva s svojega pokojninskega računa.

ornik
"Dopuščajo se množični nenamenski izstopi iz pokojninskega varstva, s tem pa tudi zloraba ustavnopravnih načel solidarnosti in socialnosti." opozarja Miloš Ornik iz Moje naložbe.

Zaradi pritiska gospodarske krize se v načrte kolektivnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja na novo vključuje precej manj podjetij kot v boljših časih. Nekatera podjetja so zaradi finančnih težav omejila plačevanje premij pokojninskega zavarovanja in/ali število zaposlenih, tista, ki so šla stečaj, pa svojim zaposlenim premij seveda ne plačujejo več. Tako je opisal posledice gospodarske krize Peter Krassnig iz Skupne pokojninske zavarovalnice in večina drugih sogovornikov načeloma soglaša. Toda na drugi strani prostovoljno pokojninsko zavarovanje za svoje zaposlene vplačujejo večinoma uspešna podjetja in ti delodajalci tudi v težkih časih plačujejo premije, ugotavlja Domen Prašnikar, glavni izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice.

Vzroka dvigov: stiska in nezaupanje

razpotnik
"Na zmanjšanje obsega sredstev za dodatne pokojnine precej bolj od gospodarske krize vplivajo izredni dvigi sredstev po poteku 120 mesecev." ugotavlja Vesna Razpotnik iz Modre zavarovalnice.

Vesna Razpotnik iz Modre zavarovalnice je zapisala, da so več osipa kot kriza povzročili izredni dvigi sredstev po poteku 120 mesecev varčevanja. Tudi ti dvigi so po njenem mnenju delno posledica ekonomske stiske, delno pa nezaupanja v sistem. Do konca letošnjega marca je pogoje za izredni izstop izpolnila dobra polovica članov kapitalskega vzajemnega sklada in od teh se jih je kar 46 odstotkov odločilo za dvig sredstev, nato jih je delodajalec znova vključil v sklad. Niti neugodna davčna obravnava izrednih dvigov niti ukrepi delodajalcev in prizadevanje zavarovalnice za ozaveščanje članov niso opazneje zajezili dvigov, pravi Vesna Razpotnik. Podobno ugotavljajo tudi drugi upravljavci pokojninskih načrtov.

Zakaj država molči

Kaj bi torej lahko naredila država, da bi spodbudila prostovoljno pokojninsko zavarovanje in zavrla nenamensko porabo pokojninskih sredstev. »Že brez sistemskih sprememb bi bilo mogoče kaj storiti. Zdaj vlada ne spodbuja državljanov k prostovoljnemu zavarovanju in jih ne opozarja, da bodo le tako zmanjšali vrzel, ki bo nastala po upokojitvi. Ko so leta 1999 pripravljali zakon, se je o tem veliko pisalo, zdaj, ko so ljudje dobili možnost dvigniti sredstva, pa država niti enkrat ni javno sporočila ljudem, da je to varčevanje namenjeno pokojnini. Sistemske spremembe pa bi lahko bile: sprostitev omejitve davčne olajšave, različne naložbene politike pokojninskega varčevanja, dodatne olajšave delodajalcem, ki bi plačevali premije svojim zaposlenim,« je zapisala Karmen Dietner, članica uprave Pokojninske družbe A.

Sprostiti naložbeno politiko

dietner
"Vlada molče gleda dvige pokojninskih sredstev, namesto da bi opozarjala državljane, da bodo le z varčevanjem zmanjšali vrzel, ki bo nastala po upokojitvi." pravi Karmen Dietner iz Pokojninske družbe A.

Domen Prašnikar meni, da bi moralo kolektivno pokojninsko zavarovanje ostati temelj za oblikovanje dodatnih pokojnin, lahko pa bi ga nadgradili in omogočili tudi varčevanje v skladih z bolj dinamično naložbeno politiko in višje davčne olajšave in odpravo omejitve o vključitvi lastnikov podjetij v varčevanje po kolektivni poti. Peter Krassnig iz Skupne pokojninske družbe pa je zapisal, da bi bila kot trd ukrep možna uzakonitev obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, mehki ukrepi pa bi bili lahko na eni strani zvišanje davčnih olajšav za plačnike premij (umik zgornje meje olajšave, zvišanje olajšave tudi za individualna vplačila), po drugi strani pa bi morali narediti pokojninsko varčevanje privlačnejše, kar bi lahko dosegli predvsem s sprostitvijo naložbene politike.

Zloraba načel solidarnosti

Uroš Ornik iz Moje naložbe pa nam je pojasnil: »Država se mora samo odločiti, ali želi imeti prostovoljno dopolnilno pokojninsko zavarovanje kot sistemsko urejeno namensko varčevanje in kaj želi z njim doseči. Pred 12 leti je v prvi pokojninski reformi to vedela, danes pa imamo namensko varčevanje, ki ga zavarovanec lahko nenamensko odpove. Zaradi ustavnopravnega varstva je dopustno množično nenamensko pretrganje dodatnega pokojninskega zavarovanja. To pa pomeni, da je dopustna tudi zloraba ustavnopravnih načel solidarnosti. Dosmrtna pokojninska renta je dosmrtna tudi v primerih, ko se glavnina (tudi 90 odstotkov sredstev) izplača v dveh ali treh letih, preostanek pa dosmrtno. To pomeni, da se izplačuje na primer tri leta po sto evrov na mesec, nato pa po evro na mesec: jasno je, da so take rente bolj kot ne namenjene davčnemu optimiziranju, in tudi pristojno ministrstvo meni, da to ni v duhu zakona, pa vendar se take rente izplačujejo.«

tabela

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
PRO
Članki
Članki Varčevanje za pokojnino največji finančni stres za Američane 2

Slabi dve tretjini Američanov obžalujeta, da sta v preteklosti preveč trošili, namesto da bi varčevali za pokojnino.  

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

PRO
Članki
Članki Recept za nižjo dohodnino 

Le še do konca leta lahko izkoristimo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji, s katero si lahko znižamo dohodnino in poskrbimo za svojo...

PRO
Članki
Članki Znižajte si dohodnino do konca leta z varčevanjem

Le še do konca leta si lahko znižamo dohodnino z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim...

PRO
Članki
Članki Bo pokojninsko problematiko reševala generacija 50+?

Med vsemi državami OECD ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let. Ta znaša le 35...

PRO
Članki
Članki Kaj pa zdaj, ko zmanjkuje zaposlenih?

Kar 75 odstotkov zaposlenih v Sloveniji se upokoji takoj, ko izpolnijo minimalne pogoje za upokojitev, tako ima Slovenija med vsemi...

PRO
Članki
Članki Koliko vas stane kognitivna lenoba?

Zaradi nagnjenosti k statusu quo ne opustimo slabih navad in ne začnemo privzemati dobre.

PRO
Članki
Članki Čredni nagon

Odgovor na vprašanje, zakaj vratarji na svetovnem prvenstvu pri branjenju enajstmetrovk delajo škodo svojim ekipam, je podoben odgovoru...