FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Posel 2030pro

Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo

Čas branja: 4 min
11.07.2019  10:40  Dopolnjeno: 11.07.2019 11:17
Hitra prilagoditev poslovnih modelov je ena izmed glavnih prednosti digitalne transformacije. V regiji srednje in vzhodne Evrope je Slovenija po merilu načrtovanih vlaganj v digitalizacijo uvrščena najvišje.
Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo
Foto: Zapp2Photo

Zasebna podjetja v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki so leta 2018 še vedno ustvarjala velike prihodke, a so vodilni v podjetjih kljub temu previdnejši glede napovedi rasti poslovanja v prihodnjih letih. Ena izmed metod za zaščito pred naslednjo recesijo je uporaba digitalne transformacije, ki bi lahko spodbudila rast. Večina vodij podjetij se že zaveda, da bo digitalizacija močno vplivala na dolgoročno uspešnost poslovanja podjetij.

Digitalizacija tako postaja potencialna strateška prednost med naslednjo upočasnitvijo gospodarske rasti kot tudi za prihodnji cikel rasti. "Digitalna transformacija spreminja vsak del gospodarstva in zasebna podjetja pri tem niso nobena izjema. Vsekakor obstajajo izzivi, ki jih prinaša, vendar je obenem zdaj tudi čas, da se podjetja odločijo in izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja. Še več, digitalna transformacija je najpomembnejša za to, da se podjetja izognejo zaostajanju v čedalje bolj konkurenčnem poslovnem okolju. Hitra prilagoditev poslovnih modelov je ena izmed poglavitnih strateških prednosti transformacije, ki bo relevantna med upočasnitvijo gospodarske rasti," pravi Vlado Šarenac, direktor za področje tehnološkega svetovanja za jugovzhodno Evropo v PwC.

Da je digitalna transformacija ključ do večje rasti in strateških prednosti, vsekakor velja tudi za Slovenijo in naša podjetja. Poročilo PwC ugotavlja, da se tega zavedajo tudi slovenska podjetja. "Konkretno, 63 odstotkov vprašanih podjetij digitalizacijo vidi in razume kot ključ do dolgotrajne rasti podjetja. To odseva tudi v strategijah slovenskih podjetij. V regiji srednje in vzhodne Evrope je Slovenija po merilu načrtovanih vlaganj v digitalizacijo uvrščena najvišje. Enaintrideset odstotkov zasebnih podjetij namerava v prihodnjih petih letih več kot pet odstotkov naložb nameniti prav digitalizaciji," dodaja Šarenac.

Osem glavnih tehnologij

Da bi podjetjem pomagali usmeriti tehnološka prizadevanja, so pri PwC analizirali pričakovan vpliv na poslovanje in trženjski potencial več kot 250 novih tehnologij. Na podlagi analiz so izbrali osem glavnih tehnologij, ki bodo v prihodnjih treh do petih letih najpomembnejše za transformacijo podjetij, ne glede na to, v kateri panogi delujejo. Osem glavnih tehnologij, ki pomenijo tehnološke gradnike, za katere pri PwC verjamejo, da bi njihov potencial in možnost strateških implementacij morala proučiti vsa podjetja, so umetna inteligenca, obogatena resničnost, tehnologija blockchain, brezpilotna letala, internet stvari, robotika, virtualna resničnost in 3D-tisk.

Na evropski ravni med najpomembnejše tehnologije sodijo internet stvari, robotika in umetna inteligenca. "Za Slovenijo pa raziskava ugotavlja, da je največji potencial v brezpilotnih letalnikih, robotiki, internetu stvari in umetni inteligenci. Sam sicer še ne vidim dronov kot široko uporabljene tehnologije v prihodnjih nekaj letih, razen v panogi kmetijstva in v zavarovalništvu. Najvišjo vrednost vidim v uporabi umetne inteligence in robotike. Uporabnosti teh tehnologij je veliko, s hitrim učinkom in široko aplikativnostjo znotraj podjetja," nadaljuje Šarenac.

Nerealizirani prihodki zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov in znanj

Ko gre za razumevanje in izkoriščanje vseh možnosti digitalizacije, morajo podjetja še vedno izboljšati poznavanje najpomembnejših tehnologij, to pa bo pomenilo povečanje naložb. Prav tako potrebujejo ustrezne kadre za izpeljavo procesa digitalne transformacije. "Glede na naše ugotovitve kar 67 odstotkov vprašanih podjetij pričakuje, da bodo soočena z izgubami in/ali nerealiziranimi prihodki kot posledico pomanjkanja ustreznih kadrov in znanj. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da podjetja trenutno nimajo dovolj in/ali ustreznih kadrov za izpeljavo digitalne transformacije in da bodo vsekakor iskala tovrstno znanje in izkušnje," pravi direktor za področje tehnološkega svetovanja za jugovzhodno Evropo v PwC.

Vsekakor se je digitalizacije treba lotiti holistično, da bi ustrezno transformacijo dosegli na vseh ravneh podjetij. Lastniki in menedžment morajo vnovič oceniti in po potrebi prilagoditi predvsem tri glavna področja poslovanja podjetij: vodstvo, zaposlovanje in financiranje.

Transformacija se vsekakor začne na vrhu in potrebuje podporo vodstva. Zasebna podjetja morajo poskrbeti, da so vodilni dobro seznanjeni in da podpirajo uvedbo tehnologij, ki so najpomembnejše za nadaljnji razvoj poslovanja.

V Sloveniji že dovolj strokovnega znanja?

Prav tako se morajo podjetja zavedati, kakšna strokovna znanja bodo potrebna v prihodnosti in kako jih pridobiti. "Pomanjkanje ustreznega znanja je namreč to, kar podjetjem preprečuje doseganje njihovega polnega potenciala. V srednjeevropski regiji je Slovenija, skupaj z Romunijo, primer države, kjer imajo podjetja morebiti že zadosti ustrezno strokovno podkovanega kadra za uresničitev možnosti digitalnih tehnologij, zato bo mogoče graditi tudi na starih kadrih. Vsekakor pa je v trenutnih razmerah bolj kot kadarkoli nujno, da podjetja najdejo kadre z ustreznimi sposobnostmi ali pa vsaj kadre z ustreznimi zmogljivostmi, ki se bodo novih sposobnosti priučili," razlaga Šarenac.

Seveda pa vlaganja v nove tehnologije zahtevajo ustrezno financiranje, zato sta pomembna tudi razumevanje in podpora vodstev podjetij, ki morajo za namen digitalne transformacije zagotoviti dodatna sredstva.

So vlaganja v digitalno transformacijo skladna z okoljskimi izzivi?

Poročilo PwC se tokrat ne dotika vpliva digitalizacije oziroma digitalne transformacije na okoljske izzive. "Se je pa PwC v preteklosti že dotaknil tega vprašanja. Tako smo samo za umetno inteligenco identificirali 80 načinov, kako lahko ta pozitivno odgovori na okoljske izzive, vključno z optimizacijo porabe energije, analitiko za potrebe avtomatizacije in pametnega okoljskega načrtovanja ali celo optimizacijo prometne infrastrukture," sklene Vlado Šarenac, direktor za področje tehnološkega svetovanja za jugovzhodno Evropo v PwC.