FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Opelpro

Prihodnost pripada vsem.

Profesionalci, ali res vozite za čisto desetko?

Čas branja: 3 min
14.05.2018  13:20
Pridobitev vozniškega dovoljenja Slovenci štejemo med svoje največje dosežke, sami sebe pa pogosto ocenimo kot izredno dobre voznike, ki imajo vožnjo in avtomobile v mezincu. Kako pa je v praksi?
Profesionalci, ali res vozite za čisto desetko?

Podjetniki in službeni vozniki ste gotovo prepričani, da ste spretni in natančni za volanom, obvladate tehnike varčne in varne vožnje, do podrobnosti izkoristite sodobno tehniko bencinskih ali dizelskih motorjev ter do obisti poznate varnostne in asistenčne sisteme.

V praksi pa na področju varne in varčne vožnje ne blestimo, pravijo raziskave in inštruktorji varne vožnje. Vrtenje motorja v visoke vrtljaje, neizkoriščanje prostega teka, zaganjanje in neupoštevanje omejitev hitrosti so denimo najpogostejši vzrok za veliko porabo goriva pri slovenskih voznikih.

A vse le ni tako črno! Vozniške veščine se občutno izboljšajo po obisku treninga varne vožnje, poraba avtomobila gotovo upade, ob preizkusu sodobnih varnostno-asistenčnih sistemov pa boste ostali odprtih ust.

Vozniške veščine raje pilite na poligonu

Vozila s precej visokimi hitrostmi v strnjeni koloni vozijo drugo za drugim in brez primerne varnostne razdalje skoraj slonijo na odbijačih. Eno izmed njih mora nenadoma zavirati in ... Ker ne gre za prizor iz prihodnosti, ki je morda v znamenju avtonomne vožnje, ampak za vsakdanjo pot v službo ali na poslovni sestanek, se brez dotika, zanašanja zadka in posledično nesreče morda ne bo izšlo. Tudi spolzka ali poledenela cesta skriva pasti, ki jih vnaprej ne predvidijo niti odlična ženska intuicija niti posebej previdna vožnja.

Preizkušanje meja avtomobila in vozniškega znanja brez zvite pločevine omogoča le varno okolje poligona, kjer se izvaja tudi spretnostna vožnja. Inštruktorji varne vožnje lahko s stožci postavijo skupek zahtevnih kombinacij, od vožnje po drseči podlagi do spretnosti pri zoženju. Namen takšne vaje je, da vozniki pokažejo, kako dobro znajo obvladovati avtomobil, prilagoditi hitrost razmeram na cesti, kako natančni so pri vožnji, in da ovržejo kak mit. Splošno prepričanje, ko avto drsi, pomaga zavora, namreč ne drži. Stisnite raje sklopko, saj boste le tako sprostili zaviralni učinek motorja, poučijo inštruktorji varne vožnje.

Dober in natančen voznik lahko podjetju prinese prihranke, zaradi preudarnosti ima manj ali pa celo nič škodnih primerov, posledica so cenejša zavarovanja, manj dni avtomobila na servisu ali na popravilu in s tem boljša izkoriščenost voznega parka.

Miti o varni vožnji, ki v praksi ne držijo

»Počasneje peljem, manjšo porabo bom dosegel,« je le eden izmed mitov o varčni vožnji, ob katerem inštruktorji varne vožnje zavijejo z očmi. Tudi prepričanja, kot sta »manj plina, manjša žeja avta« ali »višja prestava, manjša poraba«, sodijo med tiste, ki jih je treba čim prej pozabiti. »Brez razmišljanja se držite hitrostnih omejitev,« pravijo inštruktorji. Za ugodno porabo sta namreč potrebni hitro pospeševanje in pretikanje prestav, prenizki vrtljaji pa pomenijo večjo porabo.

Prihranek, ki ga lahko povprečen voznik doseže z upoštevanjem navodil za varčno vožnjo, je lahko tudi do 25 odstotkov manjša poraba goriva. Po raziskavah, ki so jih opravili v Nemčiji, je povprečen prihranek pri gorivu 13-odstoten, in sicer pri voznikih, ki so se udeležili treninga varčne vožnje.

Pri porabi lahko prihranite dva litra na sto kilometrov, pri 25 tisoč prevoženih kilometrih na leto je to dobrih 500 evrov.

Kateri motor je pravi?

Majhni motorji, skromni izpusti in poraba, nižji stroški za gorivo … Sliši se preprosto, vendar pa izbira pravega motorja ni tako lahka, kot se zdi, predvsem pa je odvisna od namena uporabe avta.

Sodobni bencinski motorji na krajših vožnjah tako prinesejo večje prihranke kot dizelski, saj je njihovo vzdrževanje cenejše, nižja je nakupna cena, razlike v porabi goriva med bencinskimi in dizelskimi motorji pa niso več tako velike kot pred leti.

A vsa sodobna tehnika ne pomeni nič, če je za volanom nevešč voznik, če ne zna izkoristiti varčevalnega potenciala bencinskih in dizelskih strojev in če vozi preveč na pamet in celo prepočasi. Počasna vožnja z nizkimi vrtljaji namreč ne prinese prihrankov, porabo lahko celo poveča.

Ali poznate sodobne elektronske sisteme?

Vzdrževanje hitrosti z držanjem noge na stopalki za plin, ponoči prižgane halogenske luči, parkiranje ob pomoči intuicije in vzvratnih ogledal ter klasični zemljevidi in spomin za nadaljevanje poti proti cilju ... tako smo se v avtomobilih vozili včasih, danes pa vozniku pomaga cela vrsta dostopnih tehnologij za varnejšo in udobnejšo vožnjo.

Poleg obveznih ABS in ESP so tu še nadzor mrtvega kota ter elektronika, ki nadzoruje kolesa, preprečuje zdrse ali glede na razmere na cesti prilagaja njeno delovanje. Pohvale vreden je tudi prilagodljiv regulator hitrosti (ACC), s katerim lahko poleg hitrosti nastavljamo varnostno razdaljo. Sistem z radarskim senzorjem meri razdaljo do vozila pred sabo in ustrezno prilagodi hitrost, če je treba, pa tudi sproži samodejno zaviranje v sili. V praksi odlična je še pomoč pri ohranjanju na voznem pasu s samodejnim popravkom smeri. Če sistem zazna, da vozilo nenamerno zapušča svoj vozni pas, to prikaže na zaslonu in z nežnim pomikom volana pomaga vozilo usmeriti nazaj.

Voznik, ki zna uporabljati sodobne varnostno-asistenčne sisteme, je tudi bolj spočit in sproščen, torej po vsaki poti bolje pripravljen na druge delovne izzive.

PRO
Članki
Članki Naj vas poraba goriva ne vrže iz tira

Ali verjamete podatkom o uradni porabi goriva pri novih avtomobilih, potem pa v praksi le začudeno gledate, kako je to mogoče? Niste...