FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? NLBpro

Kaj krivi hrbtenico slovenskega gospodarstva

Čas branja: 3 min
25.01.2016  22:40
Družinska podjetja so hrbtenica slovenskega gospodarstva, po drugi strani pa samo tretjina družinskih podjetij preživi prenos na naslednjo generacijo
Kaj krivi hrbtenico slovenskega gospodarstva
Slovenska družinska podjetja predstavljajo več kot 80 odstotkov podjetij in so tako gonilna sila slovenskega gospodarstva.

Če vozite BMW, Fiata ali Forda, uporabljate Samsungove telefone in tablice, se sladkate s čokoladami Mars, pohištvo kupujete v Ikei ali berete časopise oziroma spletne portale, kot je New York Times: vse to so izdelki, ki so nastali v družinskih podjetjih.

Podjetja, kjer vpliv pljuska daleč od družine

Družinska podjetja so v svetovnem merilu tista, kjer imajo potomci ustanoviteljev vsaj 18-odstotne lastniške deleže oziroma lahko nastavljajo menedžment. Kot družinska podjetja obravnavamo tista, ki so v večinski lasti ene ali več družin oziroma sta v njih zaposlena vsaj dva družinska člana, ki sta praviloma tudi vodilni osebi v podjetju.

Po nekaterih ocenah naj bi tako družinska podjetja predstavljala več kot dve tretjini vseh podjetij na svetu in ustvarila več kot 70 odstotkov svetovnega BDP. Med razmeroma uspešnimi družinskimi podjetji so namreč tudi giganti oziroma svetovno znani Walmart, Volkswagen, Tata, Mahindra & Mahindra, Lukoil, Bosch, Lego, Guinness, Benetton, Novartis in mnogi drugi.

Družinska podjetja kot motor domačega gospodarstva

Družinska podjetja imajo pomemben delež tudi pri nas, predstavljajo namreč več kot 80 odstotkov podjetij in so tako gonilna sila slovenskega gospodarstva. Večina jih je nastala v prvih letih po osamosvojitvi ali še prej, ko so nastajala iz obrtnih podjetij.

Moč družinskih podjetij se kaže v tem, da tudi v krizi zaposlujejo, k čemur pripomorejo preudarna trajnostna rast, nizka fluktuacija zaposlenih, s tem povezana strokovnosti in lojalnost, hkrati pa kot finančno stabilna podjetja vlagajo v raziskave in razvoj. Glavni elementi njihovega uspeha so tudi novi in kakovostni izdelki, prav takšne storitve ter drugačna znanja in spretnosti.

Kakšno je tipično slovensko družinsko podjetje?

Tipično slovensko družinsko podjetje po raziskavi svetovalne hiše Ernst & Young in ljubljanske Ekonomske fakultete ustvari letne prihodke do štirih milijonov evrov, 770 tisoč evrov dodane vrednosti ter ima manj kot 50 zaposlenih. Letni stroški na zaposlenega dosežejo okoli 22.500 evrov, kar je šest tisoč evrov manj kot v nedružinskih podjetjih.

Slovenska družinska podjetja so večinoma stara več kot dvajset let, hkrati pa nekaj raziskav v zadnjih letih ugotavlja, da večino teh podjetij še vedno vodi ustanoviteljska generacija. Veliko je takšnih, ki so že v življenjskem obdobju, ko poslovna ostrina začne pešati.

Dva razloga za skrb

druzinsko-podjetje.1450779163.jpg.w.960px.jpg
Za starše so vsi otroci enakovredni, kar je prav in tudi zakonito. Če starši umrejo, so otroci zakoniti dediči v enakih deležih ne glede na oporoko.

Trdimo lahko, da so družinska podjetja pravzaprav hrbtenica slovenskega gospodarstva. Po drugi strani že star mit o družinskih podjetjih, ki prihaja iz poslovnih okolij z daljšo kapitalistično tradicijo, pravi, da samo tretjina družinskih podjetij preživi prenos na naslednjo generacijo. Razloga za skrb v Sloveniji sta torej vsaj dva.

Prenosa na naslednjo generacijo v večini primerov sploh ni in ocene pravijo, da se je formalni prenos zgodil v približno 10 odstotkov družinskih podjetij in še v teh ustanoviteljska generacija pogosto ostaja v podjetju.

Povezani razlog, zaradi katerega se pri nas prehod na naslednjo generacijo enostavno ne zgodi, je, da zaradi kratkotrajne tradicije družinskega podjetništva nimamo pravega znanja in izkušenj, kako se lotiti in strokovno pomagati družinam s podjetji, da bi uspešno prebrodile najbolj kritično obdobje delovanja svojega podjetja.

Potrebovali bomo še vrsto let, da bomo dobili prve izkušnje in nabrali dovolj znanja s tega občutljivega poslovnega področja.

Štirje razlogi, zaradi katerih v družinskih podjetjih odlašajo z začetkom postopkov prenosa na naslednika

1. Stvari se bodo uredile same od sebe. Pa se res?

Le redko se v življenju kakšen problem uredi sam od sebe, vendar je po drugi strani v človeški naravi, da težave radi pometamo pod preprogo. Proces prenosa na naslednjo generacijo naj se tako začne v trenutku, ko mlajša generacija vstopi v podjetje, odgovornost se s starejše postopoma prenaša na mlajšo generacijo, tudi skozi njeno usposabljanje.

2. Nezadostni prihodki po odhodu iz podjetja

Veliko podjetnikov si ne izplačuje ustreznih plač in posledično prispevkov za pokojnino. Ko izpolnijo pogoje za upokojitev, sledi trenutek streznitve: dolgoletno izplačevanje minimalne plače pomeni tudi minimalno pokojnino, ki ne zadostuje za vzdrževanje življenjskega standarda, ki so ga bili vajeni. Pri tem sploh ni nujno, da gre za pretiravanje.

3. Kako deliti med več nasledniki?

V številnih družinah in v družinskih podjetjih je več kot en otrok. Za starše so vsi otroci enakovredni, kar je prav in tudi zakonito. Če starši umrejo, so otroci zakoniti dediči v enakih deležih ne glede na oporoko.

Težava pogosto nastopi, ker v Sloveniji še ne razumemo, da sta lastništvo podjetja in njegovo upravljanje (management) dva pojma in da ne velja nujno: podjetje to sem jaz. Glede lastništva so mogoči različni dogovori, saj morda niso vsi otroci zainteresirani za kariero (delo) v družinskem podjetju.

4. Strah pred upokojitvijo

Strah ustanovitelja pred upokojitvijo je psihološki in sociološki. Podjetniki so vključeni v določena družbena omrežja, vabljeni so na prireditve in so družabno aktivni. Vsega tega je lahko hitro konec.

Za reševanje tega problema je potrebno preventivno načrtovanje upokojitve: kaj bo starejša generacija počela. Nekateri si najdejo nove konjičke (potovanja, planinarjenje), se zamotijo z vnuki ali celo ustanovijo novo podjetje.

PRO
Članki
Članki #OkvirPomoči: Na pomoč mikro in malim podjetjem

Svetovno gospodarstvo se je prvič doslej začasno ustavilo zaradi epidemije COVID-19. Za vnovičen zagon bodo potrebna sredstva, predvsem...

PRO
Članki
Članki Žepnina, da ali ne?

Verjetno se marsikateri starš sprašuje, ali je prav, da njegov otrok dobiva žepnino, kdaj naj jo začne dobivati, kako visoka naj bo in...

PRO
Članki
Članki Otroci in denar: največ šteje zgled

»Mami, lahko kupimo avtodom?« je petletnik vprašal mamo ob pogledu na privlačno vozilo, parkirano na sosednji parceli v kampu. »Žal...

PRO
Članki
Članki Ko v tujini ostanete brez bančne kartice

Se vam je že kdaj zgodilo, da se je oddih, ki naj bi bil namenjen predvsem nabiranju moči za nove poslovne in zasebne podvige, sprevrgel...

PRO
Članki
Članki Ceneje na oddih

Bi radi kupili letalsko karto do Sejšelov? Iz Benetk za 640 evrov ali iz Ljubljane za 427 evrov? Kajti približno 200 evrov ali celo več...

PRO
Članki
Članki Slovenske izvoznike vse bolj zanimajo države, ki niso del EU

Slovenija je lani izvozila za 23,9 milijarde evrov blaga, kar je za 4,4 odstotka več kot leta 2014 in največ po vstopu naše države v...

PRO
Članki
Članki Za startup ne rabite očetove garaže

Na pohodu so mlada inovativna podjetja, ki za razvoj idej, zagon poslovanja in prodor na globalni trg potrebujejo tudi podporno okolje