FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? NISSANpro

Odkrijte novo Nissan Navaro

(video) Lovec, ki živi z zvermi v osrčju Kočevskega roga

Čas branja: 4 min
07.04.2016  22:50  Dopolnjeno: 03.06.2016 06:57
V Kočevskem rogu smo z lovcem Mišom Horjakom nakrmili jelene in košute ter v naravi srečali 250-kilogramskega medveda; dogodek, na katerega marsikdo čaka vse življenje, je del Horjakovega vsakdanjika
(video) Lovec, ki živi z zvermi v osrčju Kočevskega roga
»Država je odpravila mrhovišča, s katerimi smo v preteklosti odstranili povožene umrle živali s cest in z njimi nahranili medvede, tudi volkove,« pravi Mišo Horjak, revirni lovec, ki v osrčju Kočevskega roga živi že 30 let.

V vse bolj opustošenem Kočevskem rogu je življenje drugačno, bolj svobodno, predvsem pa manj nevarno, kot se marsikomu zdi. »Raje grem ponoči po gozdu, polnem zveri, kot skozi ljubljanski Tivoli,« pripoveduje revirni lovec Mišo Horjak, ki vsak dan skrbi za jelenjad in medvede v Kočevskem rogu.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Kočevski rog - skrivnostni kraj na jugovzhodu Slovenije - je že leta povezan s skrivnostnostmi, divjadjo in zvermi, trdim življenjem kočevskih Nemcev, partizanstvom in nasiljem, povezanim s povojnimi poboji. Kraška planota, ki je del Kočevskega gorovja, se razprostira med Kočevjem in Dolenjskimi Toplicami, vrh pa doseže v Velikem rogu na 1.099 metrih. V teh krajih se sneg zadrži dlje časa kot v višje ležečih vaseh Gorenjske, skromno območje prekrivajo kraške vrtače, skale, poraščene z mahom, in prostran, a vse bolj skromen gozd, ki je posledica čezmernega izsekavanja v zadnjih 20 letih.

Raziskovali smo ga skupaj z vodjem lovišč s posebnim namenom (LPN) na Kočevskem Markom Vilfanom in revirnim lovcem lovskega revirja Grintovec v osrednjem delu Kočevskega roga Mišom Horjakom, ki v tem delu skrbita za ravnotežje živalskih vrst.

navara.1459944902.jpg.c.960px.jpg

Kočevski rog danes le senca nekdanjega

»Pred desetletji sem podnevi po Kočevskem rogu hodil skoraj v temi, tako gosto poraščen je bil. Danes pa je ostalo zgolj tole,« z žalostnimi očmi opisuje Mišo Horjak, revirni lovec v osrčju Kočevskega roga, ko se mimo posekanih dreves in zapuščenega vejevja vzpenjamo proti najvišji točki Roga, na Veliki rog. Horjak v osrčju Roga živi že 30 let, tu si je ustvaril družino, vzgajal svoje otroke, jih vsak dan vozil v šolo 20 kilometrov daleč, a mu je vseeno ostal zvest. Tu še vedno živi s soprogo, skrivnostni gozd ga vleče in mami, tu se obdan z zvermi, divjadjo in drugimi vrstami živali počuti svobodnega.

Dela kot poklicni lovec, upravlja lovski revir Grintovec v osrčju Kočevskega roga in v tem delu skrbi za prosto živeče živali, ohranja ustrezno gostoto v odnosu do okolja in na tem območju poskrbi tudi za izdelavo in postavitev solnic, opazovalnic in krmišč. »Dela ne zmanjka, vsak dan obiščem kar nekaj krmišč, hkrati po lovišču vodim lovske goste iz tujine, ki v kočevskih gozdovih iščejo lovska doživetja,« opisuje Horjak, ki za delo na deloma neprehodnem terenu Roga potrebuje pravi terenski avto.

Štiri lade nive so že klonile pod napori, zdaj mu že štiri leta dobro služi japonski terenski poltovornjak, ki je bil prav v času našega obiska zaradi popravila brez kardana in prenosov.

FINA8512.1459863163.jpg.n.960px.jpg

Zviti kosmatinci živijo v sanjah mnogih

Tisti dan se z njim odpeljemo na nekaj krmišč. V blatni globeli, ponekod od divjih prašičev razriti do skal, raztrese jabolka. »Sem prihajajo predvsem jelenjad in divji prašiči,« nas pouči. Po razriti poti se prebijemo do doline, kjer Horjak poleg krmišča s senom raztrese jabolka, že čez pet minut pa jih veselo pobirajo številne košute in jeleni. »V tem krmišču sem pred leti našel medveda, pametna žival si je postlala na senu in tu preživela kdove koliko časa. Meni pa ni bilo jasno, zakaj košute in jeleni niso upali blizu,« v smehu pove in se spomni tudi medvedke, ujete v vodnjaku, ki jo je rešil bridkega konca - zgodba, ki je pred leti prišla tudi v medije.

20160401-144535
Kočevski rog, nissan, foto: milos milac

Spomni se angleškega turista, ki se je iz Dolenjskih Toplic odpravil na sprehod in se znašel med medvedko in njenim mladičem, Horjak pa ga je rešil iz neprijetne situacije, pa Škotinje, ki je na smrt bolna še zadnjič hotela videti medveda. To ji je omogočil in čez nekaj mesecev prejel srce parajoče pismo, ki je razkrilo, da se je gospa poslovila srečna, saj ji je izpolnil največjo željo.

Ponoči skozi Rog varneje kot skozi Tivoli

Sam se po Kočevskem rogu, polnem divjadi in zveri, sprehaja tudi ponoči, ko gozd šele dobro zaživi. Pravi, da ga ni strah in da tvega manj kot v ljubljanskem parku Tivoli. »Medved je nevaren le, če se znajdeš med medvedko in mladičem ali pa če sam izzivaš stik z njim, kar je sicer redko, saj se ljudem zveri pravočasno umaknejo. Če že pride do srečanja, ne plezajte na drevo, ne pokažite mu hrbta, ritensko se s pospešenim korakom umikajte,« svetuje Horjak.

Srečali smo ga v naravi - 250-kilogramskega orjaka

Ko nas je že pošteno pritegnil z zgodbami o kosmatincih, se odpravimo še na zadnjo postojanko - krmišče povsem na vrhu Kočevskega roga, ki je bilo v začetku aprila še deloma pokrito s snegom. S poltovornjakom pripeljemo veliko vrečo medvedjih dobrot, Horjak jo pretrese v velik lesen zabojnik na lesenem podstavku sredi manjše gozdne jase, ga pokrije, nato se po tihem povzpnemo in umaknemo v opazovalnico.

Čez pet minut se zgodi nekaj, kar nekateri zaman čakajo vse življenje - prihlača vsaj 250-kilogramski kosmatinec, s povsem temno dlako, simpatično nerodnega koraka in z vidnim navdušenjem umakne pokrov ter se zapodi v vsebino zabojnika. Četrt ure ga počasi prazni, se oblizne in odhlača naprej. S snemalno ekipo ga opazujemo iz varnega zavetja opazovalnice, Horjak pa kar poleg drevesa, kakih 30 metrov stran.

FINA8407.1459863161.jpg.n.960px.jpg
Dvestopetdeset kilogramski kosmatinec, ki smo ga prejšnji petek srečali na vrhu Kočevskega roga, je eden od številnih na Kočevskem, kjer živi približno polovica slovenskih medvedov.

Če jih ne bi hranil, bi spet zavili v Ljubljano

»Zabojnik pokrijem, da vsebine ne izropajo krokarji,« nam pojasni in namigne, da utegneta priti še medvedka in mladič. Po pol ure čakanja se polni adrenalina spustimo s preže in odhitimo k avtu. Na poti nazaj opazujemo majhne jame, skrite pod previsnim skalovjem. »Medvedi se občasno skrijejo vanje,« pravi Horjak in se razgovori o teh skrivnostnih, na prvi pogled prijaznih zvereh. »Hranim jih zato, da ostajajo znotraj mej Kočevskega roga, drugače bi odšli na robove mest, lahko vse do Ljubljane, kar se je v preteklosti tudi že zgodilo.

FINA8251.1459863167.jpg.n.960px.jpg

Medvedi se sicer sami nahranijo in preskrbijo v naravi, so vsejedi, večinoma pa se prehranjujejo z rastlinjem. Vseeno jim poskušam s kakšnim priboljškom pomagati, a so pravila zato vse manj prijazna, država je odpravila mrhovišča, s katerimi smo v preteklosti odstranili povožene umrle živali s cest in z njimi nahranili medvede, tudi volkove, ki so tudi sicer redki in še bolj oddaljeni od ljudi.«

V Sloveniji od 400 do 800 medvedov

Na Kočevskem za tri lovišča s posebnim namenom Snežnik-Kočevska Reka, Medved in Žitna gora, ki se razprostirajo na 68 tisoč hektarjih lovnih površin, skrbi 17 revirnih lovcev. Območje poleg jelenjadi poseljujejo tudi zveri: risi, volkovi in medvedi.

Po ocenah Marka Vilfana v Sloveniji živi od 400 do 800 medvedov, 90-letno jih načrtovano uplenijo lovci, od tega okoli polovico na Kočevskem. Natančnejši podatki pa bodo znani junija, ko bo končana mednarodna raziskava, ki bo na podlagi DNG-analize iztrebkov medvedov natančno določila populacijo medvedov v Sloveniji in na Kočevskem.

Medvedi po Vilfanovih besedah tudi precej migrirajo prek državnih meja, kosmatinci se gibajo na površini 30 tisoč hektarjev, redno pa migrirajo vse od Bosne, prek Hrvaške do Slovenije.

FINA8269.1459863164.jpg.n.960px.jpg

Povsem prenovljena Nissan Navara združuje moč in napredno tehnologijo. Najboljše vozilo pick-up, ki z močno, mišičasto zunanjostjo in najnovejšo tehnologijo poskrbi za vašo povezanost in udobje, je pripravljeno na vse.

Več informacij >>

Navara-720x407.1458559438.jpg.s.720px.jpg

Besedilo: Miloš Milač; Foto: Anže Jereb in Miloš Milač

PRO
Članki
Članki Nissan, pionir kompaktnih terenskih poltovornjakov, se s pogledom v preteklost uči za prihodnost

Nissan je v Sloveniji začel prodajo nove navare, petmetrskega poltovornjaka, za katerim je bogata 80-letna zgodovina, 13 generacij in več...

PRO
Članki
Članki Nissan QQ je navdušil slovenske podjetnike in dokazal, da zmore vse

Nissan qashqai je z naprednimi tehnologijami, okretnostjo in varčnim turbodizlom poskrbel za pravi podjetniški izziv, veliko zabave in...

PRO
Članki
Članki Zanesljiv partner za mnoge priložnosti

Nissanov prvak med križanci qashqai je eleganten, športen, pameten in učinkovit. Za svojega ga tako vzamejo pari, družine z otroki,...

PRO
Članki
Članki Podjetnik, usmerjen v prihodnost

Uspešen podjetnik se ne ustavi zaradi vsakodnevnih problemov, temveč ima neomajno vizijo za prihodnost svojega podjetja in se trudi...

PRO
Članki
Članki Podjetniki, zaslužite si nepozaben vikend!

Doživite mesto kot še nikoli prej.