FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? MojeDelo.compro

Najboljši karierni partner na področju zaposlovanja.

Izgorelost poleg depresije postaja ena najpomembnejših bolezni 21. stoletja

Čas branja: 3 min
29.06.2018  09:34
Značilnosti sodobnega življenja so kup vsakodnevnih obveznosti doma in v službi ter nenehna stiska s časom, ki ga za počitek in sprostitev vedno zmanjkuje. Vse to povzroča stres, ki se mu dandanes pač težko izognemo. In kako dobro to uspeva vam?
Izgorelost poleg depresije postaja ena najpomembnejših bolezni 21. stoletja
Foto: Ridofranz

Sindrom izgorelosti je stanje skrajne psihofizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane zaradi predolge izpostavljenosti stresu. Posledica je življenjska izčrpanost oziroma tako imenovani sindrom izgorelosti.

Bolezen sodobnega časa

»Izgorevanje se pokaže skozi tri stopnje razvoja; najprej gre za kronično utrujenost oziroma izčrpanost, nato se pojavi faza, ko se počutimo ujeti, v zadnji fazi pa pride psihofizični zlom oziroma izgorelost. Najpogostejši znaki so še motnje v koncentraciji, spanju in prebavi, občutimo pa tudi bolečine v mišicah in križu. Pogosto vse to spremljajo še panični napadi in pozabljivost,« pojasnjuje dr. Ljiljana Ljepović, spec. internist gastroenterolog iz Diagnostičnega centra Bled.

Ste izgubili smisel za humor?

Opisana psihična stanja se izkažejo tudi v pospešenem bitju srca, značilni znaki so tudi hitro dihanje, povišan krvni tlak, napete mišice, mrzle dlani in stopala, nespečnost in vznemirjen želodec. Pa tudi občutek strahu, nemoči, tesnobe ali ogroženosti, razdražljivost, negativna naravnanost in umikanje iz družbe, pogovarjate se v zajedljivem tonu. »Koncept izgorelosti je bil prvič sistematično opisan v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pri poklicih, kjer se dela z ljudmi. Na začetku je bila vezana izključno na področje dela oziroma prepoznana kot posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, s katerim se zaposleni ne zmore ustrezno spopasti, poznejše raziskave pa so pokazale, da gre za širši koncept, ki je pogosto povezan z deloholizmom, tako v službi kot doma, ter pomanjkanjem zunanjih potrditev. Izgorelost se sicer lahko pojavi kot posledica kroničnih težav in stresa na kateremkoli področju človekovega življenja,« pojasni doc. dr. Helena Jeriček Klanšček iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Doda še, da so k izgorelosti bolj nagnjeni perfekcionisti, zelo vestni ljudje, ljudje z nizko samopodobo, introvertirani ljudje, ki težje izražajo svoja občutja, počutje in težko prosijo za pomoč.

Zmanjšana učinkovitost in povečana bolniška odsotnost

Medtem ko se v zasebnem življenju izgorelost kaže v slabši skrbi zase in za druge, nezainteresiranosti, umikanju v samoto, izogibanju ljudem, poležavanju, opuščanju aktivnosti, slabem razpoloženju in nespečnostjo, se na delovnem mestu kaže kot zmanjšana učinkovitost, nizka delovna storilnost in minimalna produktivnost, fluktuacija, povečana bolniška odsotnost in povečano število nesreč.

Po evidencah NIJZ so v letu 2007 v Sloveniji zaznali 38 primerov izgorelosti na delovnem mestu, prizadeti pa so bili z dela odsotni skupaj 540 dni. Leta 2017 je bilo število zaznanih obolelih za izgorelostjo 646, njihova skupna odsotnost z delovnega mesta pa se je povzpela na 21.365 dni oziroma v povprečju 33 dni na delavca. Čeprav izgorelost kljub nekoliko drugačnim procesom v organizmu večkrat zamenjujejo z depresijo, po ugotovitvah raziskave izpred let zaradi znakov izgorelosti trpi že več kot 60 odstotkov (zaposlenih) Slovencev, »zanimivo« pa je, da je višjo povprečno stopnjo izgorelosti zaznati med brezposelnimi kot med zaposlenimi.

Cena izgorelosti

Raziskave Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (OSHA) razkrivajo, da že več kot polovica zaposlenih Evropejcev kaže simptome zgodnjih faz, vsak deseti pa že zadnjo fazo izgorelosti. Zdravljenje pregorelosti, ki je pomembno povezano s stresom na delovnem mestu, države Unije stane več kot 200 milijard evrov na leto. Glede na to, da je bila raziskava narejena daljnega leta 2002, si lahko predstavljamo, da številka gotovo ni manjša, vsekakor pa velja splošna ocena, da države porabijo od tri do štiri odstotke bruto domačega proizvoda samo za odpravo posledic izgorelosti na delovnem mestu.

Spremenite življenjski slog

Pri zaznavanju opisanih težav strokovnjaki svetujejo počitek, ustrezno prehrano, veliko gibanja oziroma spremembo življenjskega sloga. Naučiti se je treba tudi pravilnega obvladovanja stresa, zato je pomembno, da se natančneje poučimo o sindromu izgorelosti oziroma posvetujemo z zdravnikom. Za preprečitev tovrstnih napetosti na delovnem mestu (enako velja tudi v zasebnem življenju) je treba spodbujati pozitivno ozračje in komunikacijo ter poskrbeti za ustrezno priznanje za delo, ki je lahko tudi nematerialno. Pri polno razvitem sindromu izgorelosti je proces okrevanja dolg, zahteva resni medikamentozni in psihoterapevtski pristop, ki lahko traja tudi več let.

Naj kariera ne bo vzrok za stres ali izgorelost

Raziskave kažejo, da je zamenjava službe ena najbolj stresnih življenjskih prelomnic. S skrajševanjem povprečne delovne dobe pri enem delodajalcu ali na enem delovnem mestu pa se tudi na tem področju stvari spreminjajo. Na MojeDelo.com opažajo, da se tradicionalno razumevanje kariere (napredovanje z nižjih položajev na višje v okviru iste organizacije ali delovnega mesta) umika novim konceptom. Kariera je vse bolj posameznikova celotna življenjska pot, ne le pot na področju dela, njeno načrtovanje in vodenje pa pomenita večanje kompetentnosti, znanja in zmožnosti za delo ne nujno na enem samem področju ali pri enem samem delodajalcu. Ustvarjanje kariere je tako vseživljenjski proces – kariera se gradi in se ne zgodi.

Zato pri MojeDelo.com svetujejo, da ostanete v stiku s trgom dela, tudi ko ne načrtujete zamenjave službe. Ustvarite svoj karierni profil na MojeDelo.com, si nastavite e-opomnike z novimi delovnimi mesti in vnesite življenjepis. Zadnje je še posebej pomembno, saj se je v času, ko podjetja vse več energije vlagajo v iskanje pravih kadrov, izredno povečalo tudi iskanje podjetij po bazah kandidatov. Ustvarite svoj karierni profil na MojeDelo.com in ne zamudite nobene karierne priložnosti več.

PRO
Članki
Članki Kdaj je smiselno dati odpoved, četudi nimate dogovorjene druge službe?

Preden sprejmete tako pomembno odločitev, ki ima verjetno daljnosežne posledice, si iskreno odgovorite na pet vprašanj.

PRO
Članki
Članki (Zakaj še vedno) hodite v službo, ki je ne marate?

Raziskave kažejo, da tisti, ki ne marajo svojega dela, trpijo za podobnimi simptomi kot brezposelni.

PRO
Članki
Članki Zakaj je pomembno, da si podjetje zgradi ugledno blagovno znamko delodajalca?

Boljša je blagovna znamka delodajalca, boljše kadre privlačiš, bolj si konkurenčen na trgu, saj imaš najboljši človeški kapital.

PRO
Članki
Članki 3 možnosti, da pridete do višje plače

Veliko gospodarsko rast boste morali v zasebnem sektorju unovčiti z individualnimi pogajanji – s sedanjim ali pa prihodnjim delodajalcem.

PRO
Članki
Članki Kateri so najperspektivnejši poklici v Sloveniji in kje so plače najvišje?

Tehnološki razvoj sicer še krepi potrebe po tehniških poklicih, a kaže, da prihodnost temelji na interdisciplinarnosti