FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Moje financepro

Revija za upravljanje osebnega premoženja

Korak za korakom do lepe dodatne pokojnine

Čas branja: 9 min
19.01.2016  22:00
Si želite 500 ali tisoč evrov dodatne pokojnine? Bi šli radi v pokoj s pol milijona evrov na računu? Ali pa ste eden tistih, ki živijo v prepričanju, da bo država na jesen življenja poskrbela za vas?
Korak za korakom do lepe dodatne pokojnine
Foto: Jure Makovec

Pozabite! To se ne bo zgodilo. Čas je, da vzamete usodo v svoje roke in si zagotoviti, da bodo najdaljše »počitnice« vašega življenja tudi najlepše. Toda kako?

Možnosti je več; razkrivamo, kako, kdaj, kje lahko varčujemo, kaj lahko pričakujemo in na kaj moramo paziti. Ker so ta vprašanja zelo pomembna, jim tokrat posvečamo večji del revije.

Kar boste sejali, to boste na jesen življenja želi. Ne računajte preveč na državo pri pokojninah, čas je, da usodo vzamete v svoje roke in sami poskrbite za dodatno pokojnino.

Kar 85 odstotkov bralcev Mojih financ je v anketi odgovorilo, da jih skrbi za pokojnino, ki jo bodo prejemali po upokojitvi in za katero zdaj plačujejo prispevke.

Trenutna stopnja za odmero pokojnine je 56 odstotkov. Povedano po domače - če je povprečje vseh vaših neto plač skozi vso delovno dobo brez dodatkov, malice, potnih stroškov tisoč evrov, boste imeli 560 evrov pokojnine.

To je približno polovica tega, kar verjetno prejemate danes, in polovica tega, kar potrebujete za polno oskrbo v domu za ostarele, pravi osebni finančni svetovalec Samo Lubej iz Finančnega centra. Bo to dovolj? Življenjska doba se podaljšuje. Moški zdaj prejemajo pokojnino skoraj 17 let, ženske dobrih 23 let.

Namesto da bi uživali v najdaljših zasluženih počitnicah, se za številne upokojence z odhodom v pokoj začne agonija, kako preživeti. Pod pragom tveganja revščine živi 290 tisoč Slovencev ali 14,5 odstotka prebivalstva, od tega imajo največji, 26-odstotni delež upokojenci, šele nato so brezposelni, kažejo zadnje statistike. Seveda nihče ne želi biti del teh temačnih številk. Zato je čas, da se lotite varčevanja za pokojnino. Preventiva je vedno boljša kot kurativa.

Pokojnine v številkah

Moški so lani prejemali v povprečju 745 evrov pokojnine, ženske pa 630 evrov.

Pokojnino prejemamo v povprečju 20 let. Ženske 23 let in en mesec, moški 16 let in 11 mesecev.

Najvišja izplačana pokojnina v novembru je bila 2.482 evrov, najnižja pa 200 evrov.

Najvišje povprečne pokojnine imajo v občini Trzin, in sicer 880 evrov.

Višina povprečnih starostnih pokojnin se zadnjih pet let skorajda ni spreminjala. Lani je znašala 683 evrov, kar je le dobre štiri evre več kot leta 2010.

Ojoj, sem zamudil vlak?

»Za pokojnino bi morali začeti varčevati ob prvi zaposlitvi oziroma že pri rednem študentskem delu. Dolgoročno - če upoštevamo 40-letno delovno dobo, je obdobje do upokojitve pač dolgo - imajo majhni redni mesečni zneski, zaradi katerih ne trpi trenutni standard, zelo veliko moč,« opozarja finančni svetovalec Mitja Glavnik iz Zavoda Na tabli. To je seveda teorija, praksa je povsem drugačna. O pokojninskem varčevanju začnemo razmišljati po 40. letu, opažajo ponudniki tega varčevanja. To je 25 let pred upokojitvijo. Nekateri pa ne varčujejo nikoli, češ saj plačujemo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mimogrede, veste, kolikšna bo vaša pokojnina? Ne, nihče ne ve, in to vse do trenutka, ko se upokojimo.

Vemo pa, koliko vsak mesec namenimo za pokojnine iz plač. Če imate recimo tisoč evrov neto plače, boste vi in vaš delodajalec v pokojninsko blagajno vsak mesec vplačali 365 evrov oziroma 36 odstotkov neto plače. In čez 40 let si čez palec lahko obetate 500 evrov pokojnine ali manj, odvisno od nadaljnjih pokojninskih reform. Malo se poigrajmo. Kaj pa, če bi teh 365 evrov 40 let namesto v pokojninsko blagajno, kjer se denar ne obrestuje, ampak gre samo noter in ven, vplačevali v sklad, ki bi prinašal triodstotni realni donos? V 40 letih bi privarčevali 338 tisoč današnjih evrov, in če bi živeli še 25 let in si celotno obdobje izplačevali prihranke, bi si lahko obetali 1.280 evrov mesečne pokojnine (oziroma 814 evrov, če bi prihranke plemenitili pri enoodstotnem real­nem donosu, ki je bliže realnim donosom manj tveganih naložb), je izračunal Marko Ploj iz Finančne hiše Prima. »Tisti, ki bi imeli dovolj samodiscipline in res dajali 365 evrov na mesec na stran za pokojnino, bi lahko sami privarčevali precej več. Je pa res, da bi večina verjetno ta denar porabila kje drugje in na koncu v pokoju ne bi imeli nič,« še komentira Ploj.

Kam z denarjem za varčevanje za pokojnino

Odgovor ni preprost, uniformen ali splošen. Varčevanje je individualna stvar. Pravilo palca pravi, da naj bi imeli toliko varnih naložb, kolikor smo stari. Torej, če imamo 30 let, naj bi imeli 30 odstotkov v varnih naložbah, preostala sredstva pa v bolj tveganih. Želje in nagnjenost k tveganju odločajo, ali se bomo res ravnali po tej formuli.

6 korakov do zmagovalnega pokojninskega portfelja

1. Razpršitev: Slovenci velikokrat radi stavimo na enega konja, kar je pokazala tudi anketa med bralci. Kar 60 odstotkov jih za pokojnino varčuje v enem produktu, le 15 odstotkov jih pravi, da imajo razpršen port­felj. V košarici varčevalcev naj bi bili produkti, kot so gotovina, depoziti, delnice, obveznice, zlato, nepremičnine ..., našteva Mitja Glavnik, ki pravi, da strategija razpršitve naložb prinaša manjše skupno tveganje in pogosto tudi višje donosnosti. »Vsak izmed naložbenih razredov ima svoje zakonitosti in skozi dolgoročno gibanje gospodarskih ciklov prinaša prednosti in slabosti. Večja razpršitev bo dolgoročno vplivala na zmanjšanje nihanj v vrednosti naložbenega portfelja in bo ugodna za pričakovano donosnost posameznikovega portfelja,« se strinja Matej Tadej Jerman iz KD Skladov. Seveda košarica ne sme biti preveč razpršena, saj jo je teže nadzirati, donose pa lahko načnejo tudi stroški posameznih naložb.

2. Izbira naložb: Ponudba je pestra, vsak ponudnik pa trdi, da je njihova najboljša. Številne, ki niso vešči upravljanja denarja ali za to nimajo časa, zanima samo, kam vlagati s čim manj dela. Kam torej s prihranki? Ob tem, ko se širi nabor naložbenih politik pokojninskih družb in bodo lahko te sprejemale tudi nekoliko večje tveganje in s tem izboljšale donosnost, Samo Lubej priporoča pokojninska varčevanja oziroma zavarovanja II. stebra v okviru tega, saj še vedno omogočajo tudi davčno olajšavo. Kot drugo priporoča čim bolj avtomatske in preproste naložbene produkte. To so pri nas predvsem vzajemni skladi, ki se pogosto kombinirajo v tako imenovane namenske ali ciljne košarice, in sicer glede na cilj varčevanja. To so rešitve, ki vam po izbiri omogočajo tudi popolno pasivnost. Pri nas so zelo priljubljene tudi kombinacije zavarovanja in varčevanja. To so naložbene in mešane, tudi klasične življenjske zavarovalne police, ki vam z eno pogodbo zagotavljajo tako varčevanje kot zavarovanje in s tem neko socialno varnost. Vendar morate biti pri tem previdni, saj se pogosto zgodi, da zavarovalni zastopniki pri prodaji teh produktov mislijo predvsem na svojo provizijo in manj na dejanske potrebe stranke, opozarja Samo Lubej.

3. Do dodatne pokojnine z oddajo stanovanja: V zadnjih letih številni razmišljajo tudi o nakupu nepremičnine kot o upokojitveni naložbi - stanovanje kupiti s posojilom in ga financirati s prihodki od najemnin ali prek storitev, kot je Airbnb, ali z dolgoročnim oddajanjem. Po 20, 30 letih ostane nepremičnina, ki jo lahko oddajamo ali jo prodamo. Dolgoročno takšna naložba prinaša od dva- do triodstotni letni realni donos, seveda če je nismo ob nakupu močno preplačali. »Oddajanje nepremičnine je zelo primeren vir dodatne pokojnine, ker v nasprotju z drugimi naložbami prinaša denarni tok, ne da bi naložbo unovčevali,« razmišlja Mitja Glavnik. So pa tudi pasti oddajanja nepremičnin - nepredvidljiva prihodnja obdavčitev najemnin, vzdrževalni stroški, morebitni dodatni davek na nepremičnine, nezanesljivost najemnikov, nezmožnost oddati nepremičnino ... O tem, ali se splača kupiti stanovanje kot naložbo, smo pisali v članku Petra bi vložila 180 tisočakov v stanovanje. Je to pametno?

Tudi stanovanje ali hiša, v kateri živimo, ni mrtev kapital. »Številni si bodo morali pomagati s prodajo lastne nepremičnine oziroma zamenjavo družinske za manjšo, če drugače ne bo šlo, ker ne bo dovolj prihrankov za čas v pokoju,« pravi Samo Lubej.

4. Inflacija: hudič, ki žre vaše prihranke! Inflacijo pri dolgoročnih simulacijah velikokrat zanemarimo. »Upoštevana je zgolj pri kakšnih 70 odstotkih izračunov pred sprejetjem odločitve,« opozarja osebni finančni svetovalec Lubej. Je pa izjemno pomembna. Zakaj? Začnimo na koncu. Predstavljajte si, da ste se ravnokar upokojili in želite prejemati dosmrtno rento. Za to potrebujete pri starosti 60 do 65 let nekje 250- do 220-krat tolikšen znesek, kot želite rente. Če želite recimo prejemati 500 evrov dodatne pokojnine današnje kupne moči, ki se bo začela izplačevati čez 25 let, potem moramo želeni znesek prilagoditi inflaciji. Vzemimo, da je ta dva odstotka na leto. Znesek s tem naraste na 820 evrov! Torej potrebujete 250- do 220-kratnik od 820 evrov, kar pomeni od 180 do 205 tisoč evrov, in ne 110 do 125 tisoč evrov, kot če bi upoštevali rento 500 evrov. Da bi privarčevali takšen znesek, bi morali pri osemodstotni nominalni donosnosti 25 let varčevati od 170 do 190 evrov na mesec in ta znesek vsako leto povečati za inflacijo.

Denar je treba vlagati v naložbe, ki presegajo inflacijo. V preteklosti so se kot dober dolgoročni ohranjevalec vrednosti izkazale naložbe v delnice, surovine, zemljo, plemenite kovine, energente, medtem ko v primeru upada vrednosti valut vedno izgubljajo denarne naložbe (denar doma, depoziti v bankah, obveznice, druge kratkoročne denarne naložbe), našteva finančni svetovalec Matjaž Štamulak.

tabela-mf1-6.1452881351.jpg

5. Pazite pri dolgoročnih zaobljubah: Sklenitev dolgoročnih produktov, recimo za 20, 30 ali 40 let, pomeni, da iz te »zveze« težko ubežite, oziroma če že, vas bo to drago stalo, morda boste morali tudi umreti. Pri sklepanju dolgoročnih pogodb si vzemite veliko časa in dobro preštudirajte pogoje. Če so stroški pretrganja višji od pričakovanih koristi oziroma donosnosti, se jim izognite v širokem loku.

6. Letni servis financ: Tako kot enkrat letno obiščete zobozdravnika ali peljete avto na servis, tudi svojim financam privoščite pregled. »Portfelj je treba prilagajati dolgoročnim smernicam na posameznih trgih,« dodaja Glavnik. To pa ne pomeni, da se ob vsakem upadu tečajev zapodite v prodajo, sploh če je pred vami še 20, 30 let varčevanja. Nekateri prisegajo na borzne cikle, ki kažejo, da se na vsakih sedem let zgodijo večje korekcije na borznih trgih.

Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Zato zavihajte rokave še danes in poskrbite, da boste imeli lepo jesen življenja. Zapomnite si, da iz malega lahko čez čas zraste veliko, in vsak evro, ki ga danes zapravite, namesto da bi ga privarčevali, je zlahka vreden pet evrov, ki jih ne boste imeli, ko se upokojite. Če ne verjamete, da se že z zneski pod 50 evrov lahko daleč pride, se prepričajte v naši preglednici Trenutek resnice, ki vam razkriva, koliko dodatne pokojnine si lahko pridobite s pridnim varčevanjem. Zato začnite danes, zdaj, takoj in brez izgovorov!

tabela-mf1-7.1452881526.jpg

tabela-mf1-8.1452881608.jpg

Kako do 500 tisoč evrov do pokoja

Vesna (25 let), Miha (35 let) in Janez (45 let) si do upokojitve želijo imeti na računu pol milijona evrov. Koliko bi morali na mesec odšteti, da bi dosegli želeni cilj? Recimo 35-letnik, ki ima do upokojitve še 30 let, mora na mesec varčevati po 495 evrov in doseči šestodstotno realno letno donosnost. Če bi začel varčevati deset let prej, pri 25 letih, kolikor je stara Vesna, bi ob istem donosu moral mesečno vložiti približno 250 evrov. Janez se je za svoje varčevanje odločil pri 45 letih, torej 20 let pred 65. letom, zato bi za pol milijona moral mesečno vlagati in s šestimi odstotki na leto plemenititi po 1.077 evrov. Seveda je pot do pol milijona še težja, če je doseženi letni donos manjši. Kakorkoli, izračuni kažejo, zakaj je pomembno začeti varčevati čim prej in da je po toči zvoniti prepozno, saj si časa na tem svetu še ne moremo kupiti.

Kako do datuma upokojitve in izračuna pokojnine?

Z aplikacijo za informativni izračun datuma upokojitve na portalu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) lahko izvemo datum upokojitve in odstotek, po katerem se bo od pokojninske osnove določila višina pokojnina. »Storitev omogoča primerjavo pogojev po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, kar je bilo še posebej aktualno,« pravijo na Zpizu in dodajajo, da so lani imeli 567.167 uporabnikov. Za dostop ni potrebno digitalno potrdilo ali registracija. Z aplikacijo Moj eZPIZ, ki jo uporablja že 25 tisoč ljudi, je mogoče oddajati vloge v e-obliki, preveriti, koliko delovne dobe že imate, koliko so znašale vaše plače in prispevki, nakazila ter drugo. Si lahko sami izračunamo, koliko pokojnine bomo imeli? »Trenutno še ne. To storitev načrtujemo v prihodnosti,« odgovarjajo na Zpizu.

Kako naj se mladi pripravijo na starost?

Jana-Mali.1452880870.jpg.n.960px.jpg

Svetuje Jana Mali, izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo: »Ni dobro, da se pri mladih vzbuja strah pred starostjo, ustvarja vtis, da je starost čas, ko si lahko le v breme drugim in da moraš zato že v mladosti varčevati za stara leta. V današnjem času je treba biti posebno predviden s priporočili za varčevanje na stara leta, saj mladi že tako težko najdejo vir stalnega dohodka za samostojno življenje. Kakor si boš postlal, tako boš spal, je pregovor. A pomen tega pregovora ni samo finančen. Šele ko si mladi ustvarijo pogoje za varčevanje, naj razmišljajo tudi o varčevanju za starost. Za mlade je pomembno, da se zavedajo, da jih čaka to življenjsko obdobje, da se ga veselijo in ga spoznavajo v družbi tistih, ki imajo že danes izkušnje s tretjim življenjskim obdobjem.«

3 pokojninski stebri, prvi zelo majav

1. steber: Vanj iz svojih plač plačujemo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Temelji na medgeneracijski solidarnosti, kar pomeni, da aktivno prebivalstvo plačuje prispevke za sprotno izplačevanje pokojnin sedanjim upokojencem. Nekateri takšno delovanje primerjajo s Ponzijevo shemo. Lani je na enega upokojenca prispevke vplačevalo 1,37 zaposlenega, leta 2007 je bilo to razmerje bolj ugodno, saj si je denarno breme ene pokojnine delilo 1,7 zaposlenega. Vsi ti prispevki zaposlenih žal še ne zadostujejo za izplačevanje pokojnin, zato mora država vsako leto napolniti pokojninsko luknjo z okroglih 1,4 milijarde dodatnih davkoplačevalskih evrov iz proračuna. Žalostno je to, da so pri upoštevanju tega pokojnine na mizerno nizki ravni in bodo, če bo šlo tako naprej, v prihodnjih letih le še slabše.

2. steber: Številni polagajo velike upe na drugi steber, v katerega sodita tako obvezno kot prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ). V teh varčuje prek pol milijona Slovencev. O tem, kakšne donose ustvarjajo, pišemo v članku Po dva odstotka na leto za dodatno pokojnino (na strani 32). Večina je vključena v kolektivno zavarovanje, torej prek svojih delodajalcev. Gre za varčevanje v naložbah z minimalnim zajamčenim donosom na vplačane čiste premije. Po prejšnji zakonodaji je bilo možno prihranke dvigniti po 10 letih varčevanja. To je izkoristilo veliko Slovencev že leta 2012, ko so imeli prvič to možnost. Zakonodaja se je potem spremenila, uvedli so se skladi življenjskega cikla (več o tem pišemo v članku 12 nasvetov, kako do višjega standarda na stara leta (na strani 35), izplačila pa bodo možna šele ob upokojitvi, pa še to le prek rent. Dodatno pokojninsko zavarovanje je spodbujeno z davčno olajšavo na vplačane premije in olajšavo pri dohodnini.

3. steber: V ta steber sodijo druge oblike varčevanj, recimo rentna, življenjska ... Tudi tu so premije davčno spodbujane, vendar pod pogojem - če je zavarovanje sklenjeno za več kot 10 let, se na premijo ne obračuna 8,5-odstotni davek na zavarovalne posle, odpade pa tudi 25-odstotna akontacija dohodnine.

PRO
Članki
Članki Kako lahko nepremičnine po 45. letu delajo za vas?

Mnogo Slovencev v srednjih letih ima lastne nepremičnine večje vrednosti, a prihodki največkrat ne zadoščajo njihovim željam in...

PRO
Članki
Članki Ideja za odlično darilo – knjiga o finančni pismenosti

Vas praznični nakupi daril za sorodnike in prijatelje še čakajo? Kako najti primerno darilo, da bo imelo pravo vrednost, bo uporabno in...

PRO
Članki
Članki 5 aplikacij, ki vam pomagajo bolje ravnati z denarjem

Namen finančnih aplikacij za pametne telefone je, da nam pomagajo vzpostaviti nadzor nad potrošnjo in posledično povečati prihranke ter...

PRO
Članki
Članki Dilema staršev: Kupiti otroku avto ali ne?

Prvi večji nakup vaših otrok je odlična priložnost, da mladim privzgojite začeten, a pomemben odmerek finančne kulture.

PRO
Članki
Članki Aleš Lisac: Kaj moram spremeniti, da bom imel več denarja?

Trženjski guru, kot označujejo Aleša Lisca, je kot najstnik v srednji šoli sramežljivo zardeval pred šolsko tablo, danes pa vsak dan...

PRO
Članki
Članki Pet strokovnjakov, ki vam pokažejo, kako otroke naučiti ravnati z denarjem

Za vas bomo v nekaj predavanjih strnili več kot 90 let skupnih strokovnih izkušenj najboljših strokovnjakov.

PRO
Članki
Članki Edini slovenski projekt finančnega opismenjevanja mladih zdaj poleg učiteljev vabi tudi starše

Mladi bodo za uspeh morali znati ne le zaslužiti, temveč tudi ravnati z denarjem.