FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Moje financepro

Revija za upravljanje osebnega premoženja

Razkrivamo plače 77 poklicev

Čas branja: 15 min
15.10.2014  07:00
Je vaš sosed kuhar ali soseda odvetnica? Ste radovedni, koliko zaslužita? Pomagali vam bomo - objavljamo seznam 77 različnih poklicev z njihovimi konkretnimi mesečnimi plačami. Sestavili smo ga ob pomoči petih kadrovskih agencij.

Na voljo so sveži podatki o plačah 102 različnih poklicev za leto 2019.

Računalničarji so z dvema tisočakoma osnovne plače na mesec zmagovalci. Preverili smo tudi, kaj se dogaja po občinah; najvišjo neto plačo imajo v Cerkljah na Gorenjskem, v povprečju kar 1.400 evrov. Je že čas, da od šefa zahtevate povišek? Razkrivamo, kakšne so resnično plače v Sloveniji!

Več kot 1.500 evrov osnovne plače imajo arhitekt IT­aplikacij, letališki kontrolor, kapitan letala, zdravnik specialist, razvijalec programske opreme...

Plače so vedno zanimive. Kako tudi ne. Tretjino življenja pustimo v službi, seveda je pomembno, kaj dobimo v zameno. Gremo po vrsti. Pismonoša z desetimi leti delovne dobe dobi okoli 700 evrov osnovne plače, srednja medicinska sestra, policist, kriminalist, carinik okoli 750, mizar in polagalec ploščic 700, 800 evrov. Mesar, gozdar, kuhar, vodovodni inštalater, električar, avtomehanik se lahko približajo tisočaku. Okoli povprečne slovenske plače, ki znaša tisoč evrov, se gibljejo plače vzgojiteljic, diplomiranih medicinskih sester, kriminalističnih inšpektorjev, okoli 1.100 evrov dobi predstavnik za odnose z javnostmi, farmacevt v lekarni, radiološki inženir, medicinski embriolog, več kot 1.400 evrov recimo kopilot letala, zobozdravnik, splošni zdravnik, omrežni administrator... Kdo pa so tisti, ki zaslužijo nad 1.500 evri osnovne plače? Arhitekt IT­aplikacij, letališki kontrolor, kapitan letala, zdravnik specialist, razvijalec programske opreme...

To je le nekaj poklicev s seznama 77 različnih poklicev, za katere smo poiskali osnovne »neto« plače delavcev z desetimi leti delovne dobe. Upoštevali smo povprečno uspešnost, dodatek na delovno dobo, splošno olajšavo in plačilo prispevkov, torej brez raznih drugih dodatkov. Če bi upoštevali še druge dodatke, vzdrževane družinske člane, druge davčne olajšave, bi bile številke višje. Podatke smo zbrali ob pomoči petih kadrovskih agencij - Adecco, Agado, Atama, Kadis, Kariera - za specifične kadre, kot so zdravniki, vojaki, pismonoše, stevardese, pa s pomočjo pristojnih ministrstev ter podjetij.

poklici-mf10-1.1413017172.jpg.o.600px.1413017219.jpg

Hvala bogu za dodatek

Zdravniki specialisti v povprečju prejmejo okoli 780 evrov neto dodatkov na mesec, prav toliko pa jih lahko prejme tudi izkušen klepar krovec.

Seznam plač ne prikazuje izplačanih plač, torej plač, ki jih delavci dobijo na svoj TRR, ampak neto izhodišče. Pri nekaterih je lahko razlika zaradi teh dodatkov kar občutna. Recimo krovci kleparji, ki imajo osnovno plačo okoli tisoč evrov, lahko z veliko izkušenj in znanj dobijo med 1.500 in dva tisoč evri na mesec, omenja primer Valerija Čuček Schmalzer iz Kadisa. Pri tem poklicu gre za delo na višini, je naporno, delavci so izpostavljeni vremenskim vplivom, delovnik se lahko zavleče tudi do 12 ur, zato omenjena plača vključuje tudi vse dodatke. Dodatki za delovne razmere in uspešnost torej lahko lepo popravijo plačo, ki jo na koncu dobi delavec.

Toda teh na našem seznamu plač nismo mogli upoštevati, saj se njihovo število in višina med poklici zelo razlikujejo, prav tako pa tudi mesečno variirajo - en mesec nekdo opravi recimo pet ur dežurstev, drugi mesec deset ur. Zanimiv je tudi primer izkušenih voznikov tovornjakov, ki imajo minimalno 570 evrov neto osnovne plače, a z dodatki lahko dobijo od 1.300 do 1.500 evrov, izkušeni kuharji pa recimo 1.200 evrov, dodaja Alojz Šket iz Atame.

Takšnih poklicev je pravzaprav veliko oziroma čedalje več. Recimo plače tržnikov, akviziterjev, zavarovalnih zastopnikov, nepremičninskih posrednikov so močno odvisne od prometa, ki ga opravijo. Plača stevardes, kopilotov in kapetanov je odvisna tudi od števila poletov. Dodatki pa znašajo skoraj 500 evrov za recimo stevardeso in 1.700 evrov (bruto) za recimo kapitana. Dodatki kontrolorjev letenja nanesejo skoraj še eno njihovo plačo, in sicer 40 odstotkov plače, farmacevtov pa 25 odstotkov k osnovni plači.

Bolj skromni so dodatki recimo pismonoše, in sicer 10 odstotkov osnovne plače. Veliko se je v minulih letih govorilo o plačnih rekorderjih javne uprave. Največ dodatkov in dežurstev je recimo med zdravniki specialisti, v povprečju prejmejo okoli 780 evrov neto (1.118 evrov bruto) dodatkov na mesec, kažejo povprečne ocene ministrstva za zdravje.

Na minimalcu, a z dva tisoč evri plače

Med delodajalci je tudi znano, da se včasih z zaposlenimi »uradno« dogovorijo za minimalno plačo, ki po zakonu znaša 789 evrov bruto, kar pomeni okoli 570 evrov neto, preostalo pa potem poračunajo v neobdavčljivi obliki - ali na roke ali v obliki potnih stroškov, dnevnic, drugih bonitet. »Plače same po sebi pomenijo visok strošek za delodajalca, zato danes ni ravno v navadi višanje plač, prej nižanje na minimalno plačo,« opaža Želimirko Pavlović iz agencije Agado. Ob tem omeni delodajalca, ki jim je takoj na začetku povedal, da delavcem izplačujejo le minimalne plače, preostalo pa v obliki dodatkov.

Takšna praksa je pogosta tudi tam, kjer zaposleni sam skrbi za svoje posle in prihodke, z zelo malo ali nič nadzora delodajalca in deluje kot nekakšen podjetnik, ki je formalno zaposlen. Osnovna plača v tem primeru je nizka, vse drugo pa je odvisno od ustvarjenega prometa. Delodajalci se namreč ne želijo zavezati k fiksnemu plačilu visoke plače, če se je z dodatki mogoče prilagajati temu, koliko zaposleni prinese v podjetje, pojasnjuje Valerija Čuček Schmalzer. Takšno zniževanje skupnega stroška delodajalca je pogosta praksa v nekaterih panogah, recimo v gostinstvu, še dodaja. Prenekateri delodajalci od delavcev tudi zahtevajo, da odprejo svoje espeje, saj je to zanje ceneje.

Vrh perspektivnih poklicev zasedajo računalniški poklici, sledijo kirurgi, splošni zdravniki, nato strojni inženirji...

Nevarnost nizkih plač in visokih dodatkov

Zaradi takšne prakse se v javnosti velikokrat govori, da nekateri delodajalci motovilijo z različnimi dodatki, da bi okrog prinesli državo. »Ni nujno, da gre pri izplačilih dodatkov za motoviljenje, lahko delodajalci s tem tudi stimulirajo, če drugega nimajo ali ne znajo. Večja težava kot motoviljenje je neznanje uporabe plačila za delo kot elementa pozitivne stimulacije,« opozarja Alojz Šket. Dodatki so mehanizem ravnanja z ljudmi, tudi v najbolj uglednih podjetjih imajo lahko zaposlene z nizko plačo, a s precejšnjimi dodatki, dodaja. Tega se očitno čedalje bolj zaveda tudi država in je to »težavo« delno rešila z ureditvijo obrazca REK-1, ki je začel veljati letos, pravi Tilen Prah iz Kariere. Tam je poleg obračunanih plač in drugih dohodkov treba navesti tudi »neobdavčljive« dohodke delavca, kot so povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane, stroške službenih poti, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, odpravnine... Podatka o tem, koliko v povprečju znašajo izplačila neobdavčljivih dohodkov na finančni upravi, kamor je treba ta obrazec oddati, nimajo.

A pozor! Vsa ta telovadba delodajalcev z dodatki ne pomeni dobre novice za delavce, saj bo zaradi nizke osnovne plače njihova pokojnina nizka. »Slovenci veliko delamo, tudi na črno in se ne obremenjujemo, vsaj ne do upokojitve, če je od naših zaslužkov malo vplačanega v pokojninsko blagajno. A ko bomo šli v pokoj, bo osnova za izračun pokojnine mnogo nižja od tistega, kar smo v aktivnem delu življenju zaslužili za neto porabo,« opozarja Šket.

Ni vse tako, kot se zdi

Ko gledate izhodiščne plače nekaterih poklicev in se sprašujete, zakaj vaša plača ni tolikšna, kot je navedeno na seznamu, moramo še enkrat poudariti, da gre za primere osnovnih neto plač, ki smo jih dobili s pomočjo agencij. Vse agencije nimajo pregleda nad vsemi plačami zaposlenih v vseh podjetjih, zato njihove ocene izhajajo iz tega, kar poznajo. Recimo Radovan Kragelj pravi, da pozna kar nekaj uspešnih podjetij, kjer imajo zaposleni že v osnovi za 60 odstotkov višjo plačo kot zaposleni v podobnih podjetjih v isti panogi, dobivajo pa tudi regres in tako imenovano trinajsto plačo.

Omenimo še, da se plače istih poklicev očitno še vedno precej razlikujejo med spoloma. Ženske imajo tudi na splošno za slabih pet odstotkov nižje plače, zlasti to velja za poklice, kot so strokovnjaki različnih področij, tehniki, visoki uradniki, menedžerji..., kažejo podatki statističnega urada.

cucek-valerija8-us.1413013897.jpg.o.600px.jpg
Krovci kleparji, ki imajo osnovno plačo okoli tisoč evrov, lahko z veliko izkušenj in znanja dobijo med 1.500 in dva tisoč evri na mesec, pojasni Valerija Čuček Schmalzer. Foto: Urban Stebljaj

Kdo danes dobi delo

Da boste lahko dobro živeli, torej imeli spodobno plačo, pa ni nujno treba na fakulteto, čeprav je med mladimi in predvsem njihovimi starši še vedno razširjeno drugačno mnenje. Višje osnovne plače v povprečju res dobivajo prav tisti z višjo izobrazbo, je pa tudi precej izjem. »Dogaja se, da so kandidati za delovno mesto računovodje pripravljeni sprejeti tudi minimalno plačo, in to takšni z visoko izobrazbo. To je na žalost realnost trenutnega trga dela,« pravi Tilen Prah. »Danes gredo vsi na fakulteto, saj si želijo postati inženirji, ekonomisti, pravniki in učitelji, ni pa delavcev, ki bi zasedali manj kvalificirana delovna mesta. Kaže, da ima Slovenija s tovrstnimi poklici resno težavo in primorani smo jih uvažati iz drugih držav,« opozarja Želimirko Pavlović iz agencije Agado. Med omenjenimi poklici so najbolj zaželeni varilci, ključavničarji, električarji, fasaderji in monterji, mehatroniki, oblikovalci kovin, krovci kleparji, orodjarji... Če pogledamo na seznam neto plač, lahko ti pričakujejo pod tisoč evri na mesec, koliko bodo dobili na koncu meseca, pa je seveda odvisno od dodatkov, izkušenosti. Čeprav ti poklici med mladimi niso med bolj priljubljenimi, pa so lahko plače za izkušene z veliko znanja kar visoke, pravi Čuček Schmalzerjeva.

Začetniki dobijo pod tisoč evrov

Kaj lahko pričakujejo tisti srečneži, ki jim v teh časih uspe dobiti delo, se pravi začetniki? Če pogledamo na seznam poklicev, hitro ugotovimo, da večina dobi manj kot tisoč evrov, z izjemo nekaterih, kot so računalničar, finančni inšpektor, kontrolor letenja. Izvedeli smo, da je bilo za mesto kontrolorja letenja prijavljenih 1.518 ljudi in menda razlog ne tiči v lepi plači, ki za začetnike znaša 1.560 evrov (in dodatki v višini 40 odstotkov plače), ampak v zanimanju za letalstvo. Ponekod so razlike med plačami začetnikov in plačami tistih z desetimi leti delovne dobe precejšnje, tudi po 30 odstotkov in več. Največja razlika je recimo pri odvetnikih, produktnih vodjih v trženju, sistemskih in strojnih inženirjih, računalniških programerjih, najmanjša pa tam, kjer so plače že v izhodišču sorazmerno nizke.

Med iskalci prve zaposlitve je 19 tisoč Slovencev oziroma 17 odstotkov brezposelnih, večina med njimi je starih od 25 do 29 let (17.840). Številka je verjetno višja, saj mladi vlečejo študij ali pa se na zavod sploh ne prijavijo. Gre za prikrito brezposelnost. Koliko pa je po drugi strani dejansko prostih delovnih mest? To je težko reči, saj delodajalcem ni več treba objavljati prostih mest na zavodu za zaposlovanje. Zdaj je tam objavljenih le 1.117 prostih delovnih mest. Pri zaposlovanju imajo delodajalci tudi svoje kaprice - velikokrat namreč ne želijo zaposliti začetnikov. Pri nekaterih poklicih začetnih položajev sploh ni, opozarjajo kadrovniki. »Neredko od na novo zaposlenih pričakujejo pet let delovnih izkušenj, starost do 28 let in urejene družinske razmere - kar velikokrat pomeni, da naj bi imeli že skoraj odrasle otroke.

To je seveda vse prej kot logično,« opaža Radovan Kragelj iz Kragelj & Kragelj. Če pa zaposlitev že dobijo, se morajo sprijazniti z deli, katerih zahtevnost je daleč pod njihovimi sposobnostmi in znanjem. Številni med njimi po 150 zavrnitvah vlog za zaposlitev tudi obupajo, pravi Kragelj. Zato nekateri na tej točki zapustijo domovino ali pa odprejo lastno dejavnost, dodaja.

sket-alojz1-ih.1413013897.jpg.o.600px.jpg
Slovenci veliko delamo tudi na črno in se ne obremenjujemo, če je od naših zaslužkov malo vplačanega v pokojninsko blagajno, a ko bomo šli v pokoj, bo osnova za izračun pokojnine mnogo nižja, opozarja Alojz Šket. Foto: Irena Herak

Javni ali zasebni sektor?

Včasih so starši svojim otrokom svetovali, naj si poiščejo službo v javnem sektorju, pa jim ne bo nič hudega v življenju. Teh časov ni več. Zaradi krize se v javnem sektorju ne zaposluje več tako, kot se je včasih, razen v izjemnih primerih. Cilj pa je tudi zmanjšanje števila zaposlenih za odstotek na vseh ravneh, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo. Na našem seznamu je približno četrtina poklicev, ki prejemajo plačo iz državnega proračuna. Njihove plače so javno znane in določene tudi s plačnimi razredi. Najvišje osnovne plače, če gledamo samo poklice z našega seznama, imajo poklici iz zdravstva, recimo zdravniki specialisti, zobozdravniki, zdravniki; sledijo poklici iz izobraževanja, učitelji mentorji in vzgojitelji predšolskih otrok. Pod tisočakom pa prejemajo varuhi reda in miru, recimo policisti, vojaki, cariniki. Seznam javnih uslužbencev je kar dolg, omenili smo le nekaj značilnih primerov.

Velikokrat se v javnosti debatira o razlikah v zaposlitvi v javnem in zasebnem sektorju; kdo ima višjo plačo in kdo kaj za to naredi. Zaposleni v gospodarstvu imajo v povprečju 931 evrov neto plače, v javnem sektorju pa 1.138 evrov, kažejo izračuni statističnega urada. Izračunavanje povprečij je zavajajoče, dokler ne pogledamo sestave izobrazbe zaposlenih. Visoko ali višješolsko izobrazbo, za katero se praviloma prejema višja plača, ima v javnem sektorju polovica zaposlenih, v gospodarstvu pa četrtina. Minimalno plačo v zasebnem sektorju prejema devet odstotkov zaposlenih, v javnem pa pet, kažejo podatki AJPES.

Najbolj vroči so računalničarji

Zdaj, ko približno vemo, kakšne so plače nekaterih poklicev, preverimo še perspektivnost. Kateri bodo najbolj iskani poklici v prihodnjih petih letih? Ob pomoči kadrovskih agencij, ki so dale ocene od ena za najmanj do pet za najbolj perspektivne, smo izračunali povprečno oceno perspektivnosti poklicev in tako sestavili lestvico. Vrh zasedajo računalniški poklici, kot so arhitekt IT-aplikacij, razvijalec mobilnih aplikacij in programske opreme, računalniški programer, razvojni inženirji, sledijo kirurgi, splošni zdravniki, nato strojni inženirji... Med najmanj perspektivnimi so denimo sprevodnik na vlaku, carinik, tajnica, šivilja, kurir, vozniški inštruktor, rudar, bančni uradnik... Večina teh se največkrat omenja med poklici, ki umirajo oziroma izumirajo predvsem zaradi tehnološkega napredka in avtomatizacije del. »Zaradi vse manjšega povpraševanja in selitve panog le malo podjetij s teh področij še ohranja pozitivno poslovanje. Njihov obseg pa počasi ne zadostuje več za vzdrževanje šolskega programa,« še dodaja Prah.

kragelj-radovan-ih.1413013898.jpg.o.600px.jpg
Če zaposleni dosega nadpovprečne rezultate, potem seveda povsem logično in legitimno pričakuje, da mu bo delodajalec tudi v teh kriznih časih dodelil nagrado, povišek, napredovanje, meni Radovan Kragelj. Foto: Irena Herak

Perspektiva z rezervo

Kadrovniki seveda niso vedeževalci, zato Alojz Šket opozarja, da je treba sezam perspektivnosti poklicev jemati z veliko rezervo. »Najraje bi stolpec perspektivnih poklicev izbrisal,« pravi Šket. Zakaj? »Pred tremi leti smo mislili, da je zelo perspektivno biti zdravnik, zdaj pa jih je na zavodu za zaposlovanje polno, podobno velja tudi za medicinske sestre in še bi lahko našteval,« pojasnjuje. Ob tem omeni pravilo nekaterih poklicnih usmerjevalcev - če se v nekem obdobju neki poklic »oglašuje« kot perspektiven, se nikakor ne vpiši v to šolo, in nasprotno. »V času šolanja, torej v obdobju pet do osem let, se stvari največkrat, ne vedno, obrnejo,« opozarja. Gotovo pa je nekaj - prebivalstvo se stara, in to bo zanesljivo povzročilo precejšnje spremembe na trgu dela, dodaja Radovan Kragelj. »Odprle se bodo številne možnosti na področju oskrbe starajoče se baby boom generacije, zlasti po poklicih s celostno oskrbo starejših tako v materialnem, socialnem kot psihološkem smislu. Temu se bodo prilagodile celotne industrijske panoge,« razmišlja Kragelj. Bolj se bodo iskala tudi specializirana in specialistična znanja s področja informacijske tehnologije, bioinformatike, nevroznanosti. Pričakovati je tudi združevanje področij, recimo nanotehnologije, informatike in genetike, kar bo zahtevalo verjetno povsem nov profil strokovnjakov s sinergičnimi znanji. Po koncu gospodarske krize bodo verjetno nastali tudi novi finančni produkti, zaradi česar bo potreba po drugačni obliki finančnega upravljanja in svetovanja. Zanimivo je še področje analize, upravljanja in sinteze podatkov, našteva Kragelj.

Poleg že omenjenih Zoran Savin iz Mojedelo.com. omeni okoljske specialiste, arhitekte ter strokovnjake s področja zelenih tehnologij in obnovljivih virov energije, češ da bo okolje v kratkem številka ena na področju zaposlovanja. Priložnosti so tudi v kmetijstvu, saj bo oskrba s hrano postala veliko bolj tehnološko vprašanje. Zaradi vse večje zapletenosti in prepletenosti trgov bodo iskani tudi raziskovalci trgov.

prah-tilen10-br.1413013899.jpg.o.600px.jpg
Na obmejnih območjih z Avstrijo in Italijo zaradi delovnih migracij primanjkuje nekaterih profilov, zato so pritiski na dvig plač večji, pravi Tilen Prah. Foto: Barbara Reya

Hočem povišek! Je to nespodobno?

Ob pogledu na seznam si bo marsikdo mislil, da bi morda moral od šefa zahtevati povišek, a se bo hitro ugriznil v jezik in si rekel: Bodi srečen, da sploh imaš službo. »Žal je veliko ljudi danes srečnih, če jim ne znižajo plače oziroma dobijo kakšen odstotek, ki jim ga je delodajalec vzel že pred časom, počasi nazaj,« opaža tudi Valerija Čuček Schmalzer. Je torej danes »nespodobno« zahtevati povišek? »Zahtevati povišek ni nikoli nespodobno. Nasprotno, to je posledica zavedanja, da delaš dobro, to je element podjetnosti in razvoja. Ni čudno, da ZDA trenutno uspešno znižujejo brezposelnost. Pri nas plače upadajo, redka dobra podjetja zdržijo višanje,« odgovarja Alojz Šket iz Atame.

Povišek ali nagrada nista odvisna od kriznih ali nekriznih časov, ampak zgolj in samo od dosežkov in rezultatov. Če zaposleni dosega nadpovprečne rezultate, potem seveda pričakuje, da mu bo tudi delodajalec v teh kriznih časih dodelil nagrado, povišek, napredovanje. To je povsem logično in legitimno pričakovanje, dodaja Radovan Kragelj. Zahtevo po višji plači je treba tudi jasno utemeljiti v jeziku dodane oziroma presežne vrednosti, ki jo je zaposleni ustvaril v primerjavi z drugimi.

In kakšen odziv lahko pričakujemo od delodajalca? »Delodajalci z vsaj povprečnim IQ s tem ne bi smeli imeti težav. Če se na to ne odzovejo primerno, potem zaposleni res ne bo videl prav nobenega razloga, da bi tudi v prihodnje dosegal nadpovprečne rezultate,« pojasnjuje Kragelj.

Ob tem omenimo zanimivo statistiko iz ZDA. Tam kar 43 odstotkov podjetij dviguje plače svojim zaposlenim, piše v reviji Money Magazine. Kaj se bo pri nas dogajalo s plačami v prihodnje, je odvisno od gospodarskih razmer v državi, od položaja podjetij. Čeprav kadrovniki močno dvomijo, da se bodo plače poviševale, pa to ne velja za vsa podjetja. Plače selektivno višajo recimo v Krki in dodajo, da so lani plače vsem zaposlenim uskladili tudi z inflacijo.

Pavlovic-zelimir-xx.1413013917.jpg.o.600px.jpg
Danes gredo vsi na fakultete, saj si želijo postati inženirji, ekonomisti, pravniki in učitelji, ni pa delavcev, ki bi zasedali manj kvalificirana delovna mesta, opozarja Želimirko Pavlović.

Če ne dobim službe, bom pa podjetnik

Če službe ne dobiš, pa odpri svoje podjetje, velikokrat slišimo. Letos je bilo registriranih 15.231 novih podjetij, polovico tega so bili espeji, kažejo podatki AJPES. Z veliko večino poklicev, ki jih navajamo na seznamu, greš lahko na svoje - kuhar lahko odpre svojo restavracijo, carinik špeditersko podjetje ali svetovalno za uvoz/izvoz, kriminalist gre lahko med detektive, zdravnik ima lahko zasebno ordinacijo... Seveda pa je treba svoje storitve ali izdelke znati prodati na trgu, kar pa je veliko težja naloga. Trg je neusmiljen do vseh, ki vstopijo nanj. »Espejevstvo, ki je odziv na pomanjkanje zaposlitvenih možnosti in pomeni le možnost preživetja posameznika, ni dobra rešitev,« opozarja Valerija Čuček Schmalzer. Brez jasne vizije in odgovorov na vprašanja: kaj znam, kaj lahko ponudim, zakaj je moj izdelek za druge zanimiv, kako je trg s tem pokrit, kolikšna zagonska sredstva potrebujem, katero tržno nišo lahko zapolnim... je uspeh bolj malo verjeten, dodaja Kragelj. Želimirko Pavlović denimo opaža, da imajo samostojni podjetniki, ki so za odprtje s. p. prejeli subvencije, velike težave z zagotavljanjem plačila prispevkov, saj na trgu ne prodajo dovolj svojega dela. Če gledamo daljše obdobje, torej pet let in več, je 54 odstotkov »subvencioniranih« espejevcev ohranilo samozaposlitev, pa pravijo na zavodu za zaposlovanje. Celo več, ti tudi zaposlujejo. Od leta 2007 do 2013 je bilo pri prejemnikih subvencije za samozaposlitev ustvarjenih več kot 2.600 novih delovnih mest, dodajo.

poklici-mf10-3.1413018004.jpg.o.600px.1413018031.jpg

poklici-mf10-4.1413018116.jpg.o.600px.1413018171.jpg

poklici-mf10-5.1413018279.jpg

Petina Slovencev v službi vztraja zaradi plače

Zakaj greste vsako jutro v službo? Petina anketirancev, ki je odgovarjala na spletni strani finance.si, vztraja v službi zaradi plače, 16 odstotkov pa bi jo zamenjalo, a za to nima poguma. Dobra četrtina vztraja v službi, ker jo z veseljem opravlja. Kar sedem odstotkov anketirancev pa bi jo zamenjalo, a so zadolženi in se bojijo, da bi ostali na cesti. Peščica je takšnih, ki hodi v službo zaradi super sodelavcev, ker nadaljujejo družinsko tradicijo ali ker jih služba izpopolnjuje. In kateri so še drugi odgovori, da vztrajajo v svoji službi: ker mi delodajalec plačuje študij; ker sem pred upokojitvijo in mi ni do zamenjave; ker načrtujem otroka in ne upam dela za nedoločen čas postaviti na kocko, ker v današnjem času ni možno priti do drugega delovnega mesta, čeprav je plača nizka, se službo bojim zamenjati.

poklici-mf10-2.1413017781.jpg.o.600px.jpg

Kako smo sestavili seznam plač?

Plače 77 poklicev smo sestavili ob pomoči petih kadrovskih agencij - Adecco, Agado, Atama, Kadis, Kariera. Ker informacij o plačah nimajo za vse poklice, smo upoštevali le tiste, za katere smo prejeli ocene vsaj treh agencij in nato izračunali povprečje. Za proračunske uporabnike (zdravnike, vojake, carinike) in preostale specifične poklice, kot sta pismonoša, stevardesa, smo se obrnili na pristojne službe ali podjetja. Gre za osnovne neto plače, kar pomeni, da niso upoštevani dodatki na te plače.

Zakaj vzgojiteljica Martina nima 1.500 evrov plače?

V javnosti se največkrat govori o bruto osnovnih plačah, ki so tudi zapisane v pogodbah o zaposlitvi. Izplačane plače pa so seveda drugačne. Če upoštevamo vse prispevke, splošno davčno olajšavo in 3,3-odstotni dodatek za 10 let delovne dobe, dobi recimo vzgojiteljica, poimenujmo jo Martina, 1.050 evrov, skoraj tretjino manj, kot je zapisano v pogodbi o zaposlitvi. Za prispevke za socialno varnost gre 350 evrov, akontacija dohodnine znaša 185 evrov (upoštevana splošna olajšava), izplača pa se ji 1.050 evrov neto plače, smo izračunali s pomočjo kalkulatorja na racunovodja.com. Če Martina uveljavlja olajšavo za dva vzdrževana člana, se ji izplača 100 evrov več, torej 1.150 evrov.

Na plače vplivajo davčne olajšave, število vzdrževanih članov, akontacija dohodnine... Plače se da »popraviti« tudi z različnimi dodatki. Po zakonu lahko delodajalci izplačujejo dodatke na delovno dobo, uspešnost in za delovne razmere. Teh na seznamu nismo mogli upoštevati, ker se razlikujejo med poklici pa tudi iz meseca v mesec. Potem so tu še posebna izplačila, kot so božičnice, delitev dobička, pa še regres, prevoz z dela in na delo, malica, terenski dodatki, dnevnice... Na našem seznamu plač vseh teh dodatkov nismo upoštevali, z izjemo dodatkov za delovno dobo.

Koga ni na seznamu, pa bi moral biti

Seznam poklicev seveda ni popoln. V standardni klasifikaciji poklicev, ki je veljala do leta 2010, je navedenih 2.623 različnih poklicev, v novi klasifikaciji, ki ni več tako zelo podrobna, pa 607. Zajeli smo poklice, ki zanimajo širšo populacijo. Če za neki poklic nismo prejeli vsaj ocene treh agencij, ga na seznam nismo uvrstili. Kot zanimivost pa vseeno lahko dodamo nekaj ocvirkov. Alojz Šket iz Atame tako navaja nekaj primerov neto izhodiščnih plač, ki veljajo za solidna podjetja, in ne tista, ki izplačujejo minimalno plačo: recimo operater v proizvodnji 740 evrov, sestavljavec izdelkov 700, orodjar in drugi kovinarji 750, tehnolog v proizvodnji 930, tehnik v strojni, elektro- in podobni proizvodnji in montaži 820, varilec 850. Začetniki imajo približno 10 odstotkov nižjo plačo.

Plejada poklicev

Povedati je treba tudi, da so nekateri poklici tako razvejeni, da je težko računati povprečja, zato smo raje upoštevali range plač. Omenimo recimo medicinske sestre. Delovnih mest, ki jih lahko zasedejo, je 25. Temu primeren je tudi razpon plač, ki je lahko od 627 do 736 evrov neto (brez napredovanj). Podobno je tudi pri drugih poklicih iz zdravstva.

Težava, ki so jo imele kadrovske agencije z ocenjevanjem plač, je tudi ta, da se pod nekaterimi nazivi skriva cela plejada različnih delovnih mest. Recimo tržniki lahko prodajajo zelo zahtevne izdelke, za kar potrebujejo veliko strokovnega znanja, univerzitetno izobrazbo, in zato imajo višjo plačo od tistih, ki tržijo izdelke široke potrošnje, kjer je navadno osnovna plača razmeroma nizka, so pa zato višje stimulacije, opozarja Valerija Čuček Schmalzer iz Kadisa. Podobno je tudi pri razvijalcih programske opreme, teh je namreč cela vrsta.

Cerklje na Gorenjskem s 1.422 evri neto plače

Najvišjo neto plačo med slovenskimi občinami imajo v Cerkljah na Gorenjskem, in sicer 1.422 evrov neto, ugotavlja statistični urad, ki zbira podatke o plačah po podjetjih s sedežem v posameznih občinah. In kako to komentira »lokalec« in finančnik Simon Mastnak, sicer izvršni direktor Skupine Alta: »Predvidevam, da je ta podatek predvsem posledica plač v treh največjih družbah v občini okoli Aerodroma Ljubljana, kjer je zaposlenih veliko strokovnjakov s specifičnimi znanji iz letalstva, ki imajo za slovenske razmere verjetno razmeroma dobre plače.« Po piarovsko še doda: »Prebivalci Cerkelj na Gorenjskem se dejansko tudi počutimo kot najbogatejši v Sloveniji. A to ni zaradi morebitnih visokih plač, ampak ker imamo privilegij, da živimo v eni najlepših evropskih vasic, nad katero kraljuje Krvavec.« Katera podjetja so posredovala podatek o plačah, na statističnem uradu sicer ne morejo povedati. Cerkljam sledi Novo mesto s 1.207 evri neto plače (verjetno povprečje viša Krka, morda tudi Revoz); Šoštanj (verjetno zaradi Termoelektrarne Šoštanj) s 1.134, na četrtem mestu je Ljubljana s 1.125 evri neto plače. Najnižje neto plače, okoli 660 evrov, so v majhnih občinah, kot so Zavrč, Osilnica, Kostanjevica na Krki, Rečica ob Savinji.

borzna-posrednica-ig.1413013900.jpg.o.600px.jpg

Če gledamo nekoliko širše, torej regionalno, imajo prebivalci osrednje Slovenije najvišje neto plače, in sicer povprečno 1.082 evrov neto, prav veliko ne zaostaja jugovzhodna regija s 1.047 evri, z malce pod tisočakom pa sledita Gorenjska in obalno-kraška regija. V Pomurju in Podravju imajo najnižjo plačo, malce nad 900 evri neto. »Zaradi visoke brezposelnosti so na nekaterih območjih plače upadale, saj je ponudba kadra precej večja kot povpraševanje in ljudje so zato pripravljen delati za manj. Pojavlja se sicer nekaj deficita na obmejnih območjih z Avstrijo in Italijo, kjer zaradi delovnih migracij primanjkuje nekaterih profilov, zaradi tega so pritiski na dvig plač večji, kajti samo tako lahko delodajalci motivirajo kader, da ostane na

Ilustracije: Igor Godnjov

PRO
Članki
Članki Kako lahko nepremičnine po 45. letu delajo za vas?

Mnogo Slovencev v srednjih letih ima lastne nepremičnine večje vrednosti, a prihodki največkrat ne zadoščajo njihovim željam in...

PRO
Članki
Članki Ideja za odlično darilo – knjiga o finančni pismenosti

Vas praznični nakupi daril za sorodnike in prijatelje še čakajo? Kako najti primerno darilo, da bo imelo pravo vrednost, bo uporabno in...

PRO
Članki
Članki 5 aplikacij, ki vam pomagajo bolje ravnati z denarjem

Namen finančnih aplikacij za pametne telefone je, da nam pomagajo vzpostaviti nadzor nad potrošnjo in posledično povečati prihranke ter...

PRO
Članki
Članki Dilema staršev: Kupiti otroku avto ali ne?

Prvi večji nakup vaših otrok je odlična priložnost, da mladim privzgojite začeten, a pomemben odmerek finančne kulture.

PRO
Članki
Članki Aleš Lisac: Kaj moram spremeniti, da bom imel več denarja?

Trženjski guru, kot označujejo Aleša Lisca, je kot najstnik v srednji šoli sramežljivo zardeval pred šolsko tablo, danes pa vsak dan...

PRO
Članki
Članki Pet strokovnjakov, ki vam pokažejo, kako otroke naučiti ravnati z denarjem

Za vas bomo v nekaj predavanjih strnili več kot 90 let skupnih strokovnih izkušenj najboljših strokovnjakov.

PRO
Članki
Članki Edini slovenski projekt finančnega opismenjevanja mladih zdaj poleg učiteljev vabi tudi starše

Mladi bodo za uspeh morali znati ne le zaslužiti, temveč tudi ravnati z denarjem.