FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Lexuspro

Japonski recept za luksuz in napredek

Čas branja: 6 min
24.10.2019  11:26
Šest let in skoraj milijarda evrov - toliko je Toyota vložila v razvoj popolnega premijskega vozila, z znamko Lexus pa na novo definirala pojem avtomobilskega luksuza.
Japonski recept za luksuz in napredek

Vsak začetek je težak. In drag, bi lahko dodali pri Toyoti, ki je daljnega leta 1983 stopila na pot misije nemogoče: svetu pokazati in dokazati, da japonski avtomobili niso le ceneni in primerni za ljudi z nižjimi standardi ter dohodki, ampak da zmorejo izdelati tudi prestižno limuzino, ki bo prepričala tudi najbolj zahtevne in premožne kupce.

Predsednik znamke Toyota, Eiji Toyoda, je svojim inženirjem zato postavil izziv izdelave nove prestižne limuzine. Toyota je bila v tem avtomobilskem razredu sicer že prisotna z modelom century, ročno izdelano limuzino višjega cenovnega razreda, za pogon katere je skrbel osemvaljni bencinski motor. A century je bil na voljo le doma, Toyoda pa je želel avtomobil, s katerim bi prodrli v svet, še posebej v ZDA.

Visoke zahteve na meji mogočega

Leta 1983 je bil tako sprožen projekt izdelave 'najboljšega avtomobila na svetu', poimenovan F1 oziroma Flagship 1. Zahteve so bile jasne in visoke, saj so odgovorni želeli avtomobil, ki bo sposoben doseči najvišjo hitrost 250 kilometrov na uro, ob tem pa ne preseči najvišje porabe goriva 10,5 litra na 100 kilometrov. Hkrati je moral imeti količnik zračnega upora nižji od 0,29, v želji po čim večjem udobju v kabini pa nivo hrupa pri hitrosti 60 milj oziroma 96 kilometrov na uro ni smel presegati 60 decibelov. Zahteve so se takrat zdele skoraj nedosegljive, kar je pomenilo na eni strani dolgotrajno delo, na drugi pa posledično velikanske investicijske vložke. Armada ljudi se je podprta s skorajda neomejeno finančno injekcijo zakopala v delo…

Za Toyoto je bil prelomen januar 1989, ko so v Detroitu prvič pokazali skoraj petmetrsko limuzino novoustanovljene premijske znamke Lexus, maja isto leto pa so sledile prve testne vožnje za ameriške novinarje. In to ne v sončni Kaliforniji, kot bi morda kdo naivno pričakoval, ampak v daljni Nemčiji, domovini največjih tekmecev japonskega novinca.

Na kocki ugled in denar

“Vemo, da je pred nami velik izziv in da so BMW, Mercedes-Benz ter Jaguar porabili desetletja, da so si ustvarili svoj prestižni ugled. No, kmalu si ga bomo ustvarili tudi sami - Lexusovi avtomobili bodo najboljši na svetu,” se je glasil skorajda preroški nagovor, ki ga je ameriškim novinarjem sredi Kolna leta 1989 namenil Dave Illingworth, prvi generalni direktor Lexusa. Pred očmi novinarjev z najbolj zahtevnega svetovnega trga je stal prvi pravi Lexus, plod šestih let trdega dela 60 oblikovalcev in 400 inženirjev v 24 ekipah ter 2.500 tehničnih in drugih pomožnih delavcev.

V tem času so naredili prek 400 prototipov, 100 so jih razbili med preizkusnimi trki, skupaj pa so z njimi po Evropi, na Japonskem in v ZDA prevozili prek 4,3 milijona kilometrov ter prijavili več kot 300 raznih patentov, ki so svoje mesto našli v številki ena - Lexusu LS400. Da bi se nova znamka kar najbolj oddaljila od Toyote in si ustvarila lastno podobo, so ji poiskali novo ime, ki naj bi po nekaterih virih združevalo besedi 'luxury' in 'elegance' – udobje in eleganca. Na kocki nista bila le ugled in čas, ampak tudi vložek več kot milijarde evrov in kot je pokazalo nadaljevanje, se je vse skupaj še kako splačalo.

LS400 je bil začetek uspešne poti

Lexus LS400 je bil ob prihodu na ameriški trg sicer deležen mešanih, vseeno pa povečini pozitivnih kritik. Njegov prihod v ZDA naj bi celo povzročil 10-odstotni padec prodaje znamk BMW in Mercedes-Benz, katerih skupni tržni delež je takrat znašal 29 odstotkov. Pri Lexusu so hitro dokazali, da so se stvari lotili na pravi način, ko so prejeli pritožbe zgolj dveh kupcev zaradi težav z ohišjem žarometov na zadnjem delu vozila. Japonci so zaradi tega takoj vpoklicali vseh osem tisoč vozil in na njih opravili menjavo kritičnega dela, avtomobile pa vrnili oprane in s polnim rezervoarjem goriva. Majhna podrobnost, ki pa je vlila dodatno zaupanje strank v delo podjetja.

Modelu LS400 je še istega leta sledila manjša limuzina, ES200, prodaja pa je rasla skorajda eksponentno - v veliki meri tudi zaradi uvoza vozil na nove trge. Leta 1991 je ponudbo okrepil športni kupe SC400, leta 1993 pa še tretja limuzina GS300. Prvo desetletje Lexusa je bilo več kot uspešno, hkrati pa zgolj priprave na uspeh, ki je sledil. Kupci so opazili trdo delo Japoncev in prodaja je rasla. Lexus je tako leta 2004 prodal dvomiljonti avtomobil, obenem je imel širok nabor modelov, postal je veliko podjetje in globalno prisoten na skoraj 80 trgih, tudi v Sloveniji. Leta 2007 je predstavil model IS F, prvega z bolj športno noto, tri leta pozneje pa še model CT, prvi premium kompakt s hibridnim pogonom.

Mladost je prednost

Da je mladost v avtomobilski industriji lahko tudi prednost, je Lexus dokazal z modeloma LX450 in RX300. Medtem ko je bil prvi klasični terenec, izdelan na osnovi šeste generacije Toyote Land Cruiser, je bil drugi, ki je na trg zapeljal leta 1998, pravi SUV, v celoti izdelan pod okriljem Lexusa. Kot tak je bil celo eden izmed prvih predstavnikov razreda športnih terencev, kjer sta prodajne številke krojila Toyota RAV4 in Mercedes-Benz ML. A v segmentu vse bolj priljubljenih športnih terencev ni ostalo le pri teh modelih, sledil je atraktivni NX, z modelom UX pa je Lexus letos zapolnil še zadnjo luknjo v ponudbi ter ponudil svoj avto tudi kupcem, ki se ozirajo po manjših cestnih terencih v prestižnem delu avtomobilskega trga.

Pri Lexusu se na krilih uspehov ves ta čas niso ustavljali, ampak meje mogočega sproti pomikali vse višje. Ob pomoči Toyote, ki je bila takrat vodilni svetovni proizvajalec hibridnih vozil, so leta 2005 predstavili še prvi prestižni SUV s hibridnim pogonskim sklopom na svetu - model RX 400h. Od takrat je tehnologija polnega hibridnega pogona za Lexus glavna pogonska tehnologija. Ponaša se z odlično porabo goriva in skromnim izpustom CO2, ki pripomoreta k nizkim stroškom lastništva. Poleg tega nudi uglajeno in športno vožnjo z visoko ravnjo udobja, hibridni sistem pa danes ostaja glavna pogonska tehnologija v Lexusih.

Na krilih elektrike v prihodnost

A tudi to jim ni dovolj. Najmanjši UX, ki najbolj stavi na emocionalen dizajn, popolnost rokodelstva in učinkovitost pogonskega sklopa, ima pred seboj pomembno nalogo - Lexusu (in Toyoti) bo tlakoval pot v povsem električno prihodnost. Inženirji so v model UX namreč vgradili baterijo s 53 kilovatnimi urami, elektromotor s 150 kilovati oziroma 204 ''konji'' pa bo zmožen tega električnega križanca do stotice pognati v 7,6 sekunde ter ga potisniti do največje hitrosti 160 kilometrov na uro. V realnem prometu naj bi imel približno 250 kilometrov dosega.

Lexus je danes, 30 let po prihodu prve generacije modela LS400, na trgu prepoznavna in v svetu prestižnih vozil zelo cenjena avtomobilska znamka. Lexusi slovijo po udobju, zmogljivostih in napredku, hkrati pa tudi varčnosti, k čemur bistveno prispevajo hibridni pogonski sklopi, ki so na voljo v prav vseh modelih njihovih vozil. Ali je prvotni načrt Eijija Toyode iz leta 1983 uspel?

Brez dvoma!

Vsebino omogoča Toyota Center Ljubljana d.o.o.