FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Investicijski vodnik 2018pro

Ni nujno, da sledi preteklost

Kam z denarjem?

Čas branja: 11 min
12.03.2018  08:50  Dopolnjeno: 12.03.2018 08:55
Kaj lahko pričakujemo letos glede obrestnih mer depozitov, cen nepremičnin, delniških in obvezniških naložb ter kriptomanije.
Kam z denarjem?
Foto: Mikael Damkier

Naj denar spet vežem na banki po tako rekoč ničnih obrestnih merah? Naj raje več tvegam? Naj poskusim srečo z nepremičninami, delnicami, morda obveznicami, celo bitcoini? Kje iskati ugodno razmerje med tveganjem in donosom? In ne pozabite si odgovoriti na vprašanje: kaj so za moj finančni profil in moje finančne potrebe smiselne naložbe?

To je pomembno za ustrezen naložbeni nasvet, zato bomo pogled v leto 2018 prilagodili za finančne lastnosti dveh posameznikov. Prvemu recimo gospod Konservativnež, ki sta mu pomembni stabilnost in varnost njegovih prihrankov in ne mara presenečenj. Drugega imenujmo Mladi ambicioznež. Ta išče predvsem zanimive, visoko donosne naložbe in razume, da so občasni pretresi sestavni del kapitalskih trgov.

1. Depozit

V slovenskih bankah smo imeli Slovenci konec oktobra 2017 17 milijard in 279 milijonov evrov denarja. To je kar 681 milijonov evrov več kot decembra 2016. Večina (70 odstotkov konec oktobra) tega denarja zaradi skoraj ničnih obrestnih mer vezanih depozitov preprosto »leži« na banki. Depozit, vpogledni ali vezani, je kot naložba sicer zelo varna naložba, a povsem nedonosna. Za to je zaslužna Evropska centralna banka (ECB), ki zadnja leta neutrudno poplavlja evropski finančni prostor z likvidnostjo. Njen namen je narediti depozit čim bolj naložbeno neprivlačen in s tem bančne prihranke preusmeriti ali v potrošnjo ali v druge bolj tvegane naložbe. V primerjavi z delnicami, bolj tveganimi obveznicami in nepremičninami je tako depozit v zadnjih treh letih res postal povsem nekonkurenčen.

Vse te naložbene kategorije ponujajo nekajkrat večje pričakovane donose od depozitov, ob sicer res večjem tveganju. Bančni depozit je konkurenčen le obveznicam solidnih bonitet. Te so namreč zadnje čase pod še močnejšim pritiskom nižanja donosa oziroma obrestnih mer kot depozitne obrestne mere. ECB je njihove srednjeročne donose prek kvantitativnega sproščanja (odkupovanja državnih in podjetniških obveznic na prostem trgu) znižala pod nič odstotkov (do pet let ročnosti v primeru slovenskih državnih obveznic). Če torej iščete zelo varno naložbo z direktnim jamstvom države (do 100 tisoč EUR za fizične osebe) potem je depozit z okvirno +0,4-odstotnim letnim donosom precej bolj privlačna možnost kot nakup državne zakladne menice (enake ročnosti in vsebinsko enakim jamstvom) z -0,4-odstotnim letnim donosom.

Sodeč po bonitetni oceni slovenske države, so depoziti gospodinjstev zaradi direktnega državnega jamstva depozitom do 100 tisoč EUR pri slovenskih bankah zelo varno naloženi. Vse tri svetovne bonitetne hiše namreč slovenski državi pripisujejo solidno bonitetno oceno naložbenega razreda (S&P, Moody's, Fitch), dve od treh pa sta ji v letu 2017 tudi dvignili bonitetno oceno.

2. Nepremičnine

Slovenci smo nepremičninski narod. To je bilo opaziti tudi v letu 2017, ko so vsi morebitni zadržki do nepremičninskih naložb popustili. Med recesijo neuresničeno in posledično nakopičeno povpraševanje, nižanje brezposelnosti in rast plač, poceni stanovanjska posojila, splošni gospodarski optimizem ter minula rast cen stanovanj so v letu 2017 poganjali cene rabljenih nepremičnin navzgor. Cene rabljenih stanovanj so se v prestolnici v zadnjem letu dni (med tretjim četrtletjem 2017 in 2016; vir SURS) povišale za občutnih 14,2 odstotka. Zaloge novih stanovanj ni, nova stanovanja so prodana, preden so zgrajena. Slovenski nepremičninski trg je v polnem razmahu. So torej stanovanja že draga, morda predraga?

Res je, da so se v zadnjih treh letih stanovanja v Sloveniji občutno podražila, na primer rabljena stanovanja v Ljubljani za 30 odstotkov (vir: Surs), a so po drugi strani še 10 odstotkov oddaljena od cenovnih vrhov v letu 2007. Poleg tega je leta 2007 povprečna neto plača v Sloveniji znašala 825 evrov, v zadnjih mesecih pa je okoli 1.050 evrov, torej skoraj tretjino več kot pred desetletjem. Kupna moč Slovencev je torej že zaradi rasti plač za tretjino višja, dodatno pa jo višajo še precej cenejša stanovanjska posojila kot pred desetletjem. Upoštevaje povedano, lahko sklenemo, da kljub hitremu približevanju današnjih evrskih cen stanovanj tistim z vrha slovenskega nepremičninskega balona leta 2007 še zdaleč ne moremo posplošeno govoriti o novem slovenskem nepremičninskem balonu, kvečjemu o morebitnih prvih znamenjih začetka njegovega novega napihovanja … A sodeč po odlični gospodarski klimi, pričakovanem nadaljevanju ustvarjanja novih delovnih mest in rasti plač ter vsaj za zdaj zmernem pojavu gradbenih žerjavov v Ljubljani, pričakujem, da se bodo stanovanjske nepremičnine v Sloveniji dražile tudi v letu 2018.

3. Delnice

Globalno razpršen delniški indeks nas je podobno kot v vseh letih od 2008 (delna izjema je leto 2011) tudi v 2017 lepo nagradil. V letu 2017 sicer z »le« 8,5-odstotno donosnostjo (MSCI World v evrih z reinvestiranimi dividendami), v obdobju od marca 2009 (borzno dno) do danes pa kar s 16,7-odstotno letno donosnostjo.

Solidni donosi delniških naložb so v letu 2017 izhajali iz neuresničenih strahov, predvsem strahov pred evropskim populističnimi političnimi gibanji, ki so v 2016 ob izvolitvi Trumpa in brexita pridobila kredibilnost. Francoske predsedniške volitve, predvsem pa zmagoviti proevropski in povezovalni Macron, so v evropsko gospodarstvo in politiko vrnili optimizem, ki se je prelil tudi na borzni parket. Na delniških trgih leta 2017 so optimisti ponovno premagali pesimiste.

So delnice v svetu torej po osmih letih bolj ali manj nenehne rasti in velikih donosov (16,7 odstotka letno od marca 2009 do danes) drage? Se taki donosi lahko še nadaljujejo?

Zgodovinsko gledano, so vrednotenja delnic povišana (na primer ameriške delnice po kazalniku CAPE, ki ga je razvil Nobelov nagrajenec Schiller), a po drugi strani na okvirno teh ravneh vztrajajo že zadnjih 20 let. Izredna dolžina trenutnega gospodarskega okrevanja (ZDA: devet let in se še nadaljuje ter hitro bliža rekordu 10 let iz devetdesetih let) in povišano zgodovinsko vrednotenje opozarjata na dejstvo, da se vsaka gospodarska ekspanzija, z njo pa tudi borzni razcvet prej ali slej končata.

S tem pomislekom vstopamo v leto 2018, a odločilno za borzno leto 2018 bo, ali bo dobičkonosnost poslovanja delniških družb dohitela povišana vrednotenja. Leto 2017 se je končalo z zelo solidno in višajočo se gospodarsko rastjo ter rekordnim gospodarskim optimizmom. Ta je onkraj Atlantika v zadnjih mesecih povezan predvsem s sprejetjem davčne reforme, ki občutno znižuje obdavčitev dobičkov ameriških družb (s 35 odstotkov na 20 odstotkov davka na dobiček) in dohodninsko breme ameriških gospodinjstev (okvirna podvojitev splošne ter otroške olajšave). V Evropi pa smo ob umiritvi političnih tveganj in hitremu nižanju brezposelnosti, ki krepi evropsko porabo, priča splošni rasti gospodarske klime. Decembra sta tako pričakovano gospodarsko rast za 2018 in 2019 med drugim občutno povišali tako ameriška kot tudi evropska centralna banka.

V splošnem velik gospodarski optimizem sicer navdaja z optimizmom po veliki rasti dobičkov borznih družb in posledično solidno rastjo delniških indeksov tudi v letu 2018, pa vendar v preteklosti tako velik optimizem navadno ni trajal dolgo. V letu 2018 bo optimizem poleg tega najverjetneje rahlo zaviralo tudi višanje obrestnih mer v razvitem svetu. Posledično so naša pričakovanja za donosnost delnic v 2018 kljub gospodarskemu optimizmu ob prehodu v leto 2018 zmerna in rahlo manjša od zgodovinskih povprečij, torej okoli šest odstotkov (globalno razpršen delniški indeks).

Kaj pa tveganje?

Politično tveganje trmasto ostaja prisotno, pa naj bo v nepremišljeni in agresivni retoriki ameriškega predsednika (še pomnite poletni besedni dvoboj med Kim Džong Unom in Trumpom) ali evropskem porastu populističnih in nacionalistično usmerjenih politikov. To je bilo v zadnjem času spet vidno ob katalonskih regionalnih volitvah ali pri težavah Merklove pri sestavi nove nemške vlade. V letu 2018 nas čakajo še italijanske parlamentarne volitve, kjer, po anketah sodeč, zelo dobro kaže populističnemu Gibanju petih zvezd. Sicer menimo, da ob cvetočem gospodarstvu skrajni politični razpleti niso najbolj verjetni in ostajamo optimisti, da bo nad čustvenimi nacionalnimi težnjami prevladal razum ali pa vsaj lasten ekonomski interes, ki mu čustveni politični odzivi in posledični protekcionizem pač jasno škodijo (primer Združeno kraljestvo in brexit).

Inflacijsko tveganje je v razvitem svetu po mnenju tržnih udeležencev in centralnih bank sicer majhno, a dejstvo, da močna gospodarska rast hitro niža proste zmogljivosti v gospodarstvu in brezposelnost, je neizpodbitno. Če bi zadnje prej kot danes pričakovano sprožilo rast plač, inflacijskih pričakovanj in na koncu pretekle inflacije, bi to lahko pomenilo hitro višanje splošne ravni obrestnih mer. Podražitev virov financiranja pa kaj hitro povzroči težave družbam, ki so se napajale na zastonjskih posojilih zadnjih let, in izpostavi trenutno v poceni denar zamaskirane nezdrave dele svetovnega gospodarstva (od ameriških posojil za nakup avtomobilov, prek švedskega nepremičninskega trga do kitajskih kvazi bančnih institucij …).

4. Obveznice

Centralne banke so se v letu 2017 začele odločneje umikati iz izredno agresivnih spodbujevalnih ukrepov, ki so bili posledica deflacijskih strahov, izvirajočih iz močnega upada cen nafte med junijem 2014 in februarjem 2016 (nafta vrste brent s 115 dolarjev na 28 dolarjev za 159-litrski sod). Cena nafte se je od takrat dvignila na okvirno 60 dolarjev, gospodarska rast, še zlasti v razvitem zahodnem svetu, pa se je močno okrepila. Geopolitični in politično populistični strahovi se niso uresničili. Trg dela je močno okreval, z njim pa tudi porabnik.

Centralne banke so v takem okolju začele odločneje dvigovati referenčne obrestne mere (ZDA, Kanada) ali zmanjševati mesečne odkupe obveznic (evroobmočje).

Pričakujemo nadaljevanje v letu 2017 vzpostavljenega procesa normalizacije obrestnih mer centralnih bank razvitega sveta. Zagon globalne gospodarske rasti se bo po naši oceni nadaljeval v letu 2018, k čemur bo odločilno pripomoglo tudi sprejetje davčne reforme v ZDA. Skladno z napovedjo Feda pričakujemo vsaj tri dodatne dvige referenčne obrestne mere Feda v letu 2018. Na evroobmočju pričakujemo zaključek programa odkupov v septembru 2018 in morda ob koncu leta 2018 celo premik proti dvigu sedaj -0,4-odstotne obrestne mere za depozite poslovnih bank pri ECB.

Ocenjujemo, da je precejšnja verjetnost, da v letu 2018 začnemo beležiti jasna znamenja višanja plač v razvitem zahodnem svetu. K temu nas napeljujeta rekorden tempo in usklajenost gospodarskega okrevanja ter izredno nizka brezposelnost (ZDA, Nemčija, Japonska …). To bi pomenilo pospešitev procesa normalizacije ravni obrestnih mer in posledično nižanje vrednosti obveznic. V letu 2018 ne pričakujemo pozitivnih donosov varnih obvezniških naložb.

5. Kriptomanija

Ceno kriptonaložb poganja človeška narava in ta je nepredvidljiva. Navdušenje nad vsem, kar diši po bitcoinu ali je bežno videti kot bitcoin, je v zadnjih mesecih res neverjetno. Zgodbe o ekstremni rasti cen delnic družb, ki so si v ime dodale besedi »blockchain« ali »bitcoin«, so v finančnih medijih postale vsakdanji pojav in eden najbolj plastičnih prikazov kriptomanije. Velikanska medijska pozornost je pritegnila zelo široko javnost, ki niti ni zainteresirana za naložbe, kaj šele za zelo tvegane naložbe, kot bitcoin pač je. Privlači jo možnost hitre bogatitve, in bolj ko cena naložbi zraste, bolj jih pritegne.Strah, da nam bo priložnost obogateti ušla, je verjetno najmočnejši motiv novih kupcev kriptovalut. Te (na primer bitcoin) pač nimajo notranje vrednosti, prihodnjih denarnih tokov, na podlagi katerih bi lahko vsaj okvirno določili njihovo vrednost in kot take torej niso naložbe, ampak so špekulacije. Kdor jih kupi, pač upa ali verjame, da bo čez čas nekdo zanje pripravljen plačati več.

Če je zgodovina cenovnih balonov kolikor toliko dobro vodilo, potem je pred lastniki bitcoinov naporno leto, najverjetneje podobno vožnji z vlakcem smrti. Prisotnost bitcoina v svetovnih finančnih medijih je odločilna za hitrost dotoka novih vlagateljev, ki določajo povpraševanje in posledično ceno bitcoina (ponudba je tako rekoč fiksna oziroma končno omejena). Pravi test bitcoina šele prihaja, čas, ko bo moral pokazati vsebinsko praktične vidike, ki naj bi jih prinašal. Če teh ne bo ali bodo nižji od današnjih napovedi, potem bo ob umiritvi medijske pozornosti in upadu dotoka novih vlagateljev začel izgubljati vrednost. Spet bomo priča črednemu nagonu, le da tokrat v nasprotno smer. Kdaj? Morda že v letu 2018…

Razkritje: Avtor prispevka je Blaž Hribar, CFA, član uprave Pokojninske družbe A.

Vsebina je informativne narave in izraža mnenja in poglede avtorja članka. Prispevek ne predstavlja naložbenega priporočila oziroma investicijskega svetovanja. Vsi podatki in informacije, uporabljeni v tem prispevku temeljijo na javnih podatkih, pridobljenih iz virov, za katere je avtor razumno ocenil, da so verodostojni na dan njihove objave. Članek je del posebne priloge Časnika Finance, Investicijskega vodnika 2018.
Več iz teme: