FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Investicijski vodnik 2018pro

Ni nujno, da sledi preteklost

Zlato, evro ali kripto?

Čas branja: 2 min
09.04.2018  09:35
Padci borz ter kriptovalut v začetku februarja pričajo v prid zlata.
Zlato, evro ali kripto?
Foto: eranicle

Vsak lahko našteje nešteto negativnih ali pozitivnih lastnosti ene ali druge naložbe. Resnica je navadno vedno nekje vmes. Zato raje poglejmo dejstva.

Zlato kot denar obstaja že več tisoč let. Evro, ki je sicer simbol evropskega povezovanja, obstaja v obliki bankovcev in kovancev od leta 2002. Za začetek kriptovalut lahko štejemo leto 2008, ko je Satoši Nakamoto (kar je psevdonim) objavil tako imenovano belo knjigo, v kateri je opisal sistem delovanja tehnologije blockchain in digitalne kriptovalute bitcoin, ki jo je tudi količinsko omejil.

Od leta 2002 do 2017 se je količina na novo nakopanega zlata povečala glede na že nakopano zlato v povprečju za 1,5 odstotka na leto. Povečanje količine denarja, ki ga posredno prikazujejo rasti bilanc največjih centralnih bank na svetu, so letno v ECB znašale prek 27 odstotkov, v ZDA prek 37 odstotkov, v Švici prek 39 odstotkov in na Kitajskem prek 40 odstotkov. Res je, da je količina ene kriptovalute omejena, vendar smo od leta 2008 do danes priča inflaciji števila kriptovalut. V manj kot 10 letih se je število kriptovalut povečalo na več kot tri tisoč in število še vedno raste. Da bi se v zadnjem času na ravni države izdala kakšna nova papirnata valuta, mi ni poznano.

V osnovi so kriptovalute omejene s številom kovancev. Papirnate oziroma fiat valute te omejitve nimajo vendar so bile ravno zaradi možnosti čezmernega tiskanja do leta 1971 omejene z določeno zlato podlago. Še pred tako imenovanim zlatim standardom pa je obstajal srebrni standard. Zlato je omejeno s količino, ki je že izkopana, in na količino, ki še vedno leži v zemlji. Izkopanega je bilo že 187 tisoč ton, v zemlji naj bi bilo le še 57 tisoč ton. Torej se lahko pogovarjamo le še o maksimalno 30 odstotkov večji količini.

Trgu kriptovalut v srednjeročnem obdobju grozi regulacija. Težko se je opredeliti, ali je to za povpraševanje dobro ali slabo. Prav tako se obeta boj med papirnatim in digitalnim denarjem. Zelo verjetno je, da bodo na koncu zmagovalci digitalne ali kripto državno izdane in regulirane valute. Kaj se bo v takem scenariju zgodilo z današnjimi kriptovalutami in premoženjem vlagateljev, ne vem. Zaradi omejenosti zalog in zmanjševanja vsebnosti zlata v toni rude se bodo zagotovo zvišali stroški proizvodnje zlata. Enak, vendar še večji učinek, pričakujem pri srebru, ki danes kljub svoji nizki ceni poleg statusa plemenite kovine pridobiva tudi status strateške kovine za industrijo.

Starejši finančni analitiki opozarjajo, da živimo v času največjega finančnega eksperimenta. Najbogatejši odstotek prebivalstva ima v lasti več kot 99 odstotkov preostalega prebivalstva. V Sloveniji se je v zadnjih 120 letih zamenjalo več kot 13 papirnatih valut, danes imamo dostop do več tisoč kriptovalut. Če ne sodite med odstotek najbogatejših, predlagam, da postavite svojo finančno varnost na prvo mesto in varčujete v valuti, ki obstaja že tisočletja, to je v zlatu in srebru. Naj vaša gotovina postane plemenita kovina.

Razkritje: Svoja stališča opisuje Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum, ki že več kot 10 let omogoča vlagateljem nakup naložbenega zlata in srebra kovnice. Podjetje Elementum je edini direktni zastopnik kovnice Umicore v Sloveniji.

Vsebina je informativne narave in izraža mnenja in poglede avtorja članka. Prispevek ne predstavlja naložbenega priporočila oziroma investicijskega svetovanja. Vsi podatki in informacije, uporabljeni v tem prispevku temeljijo na javnih podatkih, pridobljenih iz virov, za katere je avtor razumno ocenil, da so verodostojni na dan njihove objave. Članek je del posebne priloge Časnika Finance, Investicijskega vodnika 2018.