FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Investicijski vodnik 2018pro

Ni nujno, da sledi preteklost

Alibaba in druge naložbene priložnosti Osrednjega kraljestva

Čas branja: 3 min
05.03.2018  00:31
Trgi v razvoju se po odličnem letu 2017 spogledujejo z nadaljnjo rastjo, ki jo poganjata tehnološki razvoj Kitajske in rast cen nafte
Alibaba in druge naložbene priložnosti Osrednjega kraljestva

Lani smo bili priča lepim donosom na trgih držav v razvoju. Indeks MSCI Emerging Markets je zrasel za 18 odstotkov, merjeno v evrih, in za 34 odstotkov, merjeno v dolarjih. Po letih stagnacije je bil to končno soliden rezultat. Seveda vlagatelje zanima predvsem, kako bo naprej. Če se po jutru dan pozna, utegne biti leto 2018 še uspešnejše. Po stagnaciji tečajev delnic decembra lani, ko so vlagatelji verjetno unovčevali dobičke, smo takoj po novem letu imeli močno rast.

Evrski donos Alibabe nad 70 odstotki

Ko gledamo trge v razvoju, se moramo najprej usmeriti na Osrednje kraljestvo – kakor Kitajci imenujejo svojo državo. Po nekaj letih stagnacije se je trg končno prebudil in vlagatelji so lahko znova preštevali dobiček. Najbolj zadovoljni so bili vlagatelji v tehnološke delnice. Najbolj znana med njimi je Alibaba, spletna trgovina, ki je za Kitajce nepogrešljiva, dostopna pa je tudi strankam povsod po svetu. Delnice tega giganta so vlagateljem v minulem letu prinesle več kot 70-odstotni donos, merjeno v evrih.

Obstajala pa je še boljša alternativa – Tencent, katerega delnice so v prejšnjem letu dosegle 86-odstotni donos, merjeno v evrih. To tehnološko podjetje ima sedež v Šenzenu, mestu na jugu Kitajske z okoli 12 milijoni prebivalcev. Če upoštevamo, da je pred letom 1980 tam živelo le okoli 30 tisoč ljudi, zgodba postane še bolj zanimiva. Prav takrat je to mestece postalo prva posebna ekonomska cona na Kitajskem in sčasoma preraslo v enega od simbolov hitrega kitajskega gospodarskega vzpona. Razvijala so se predvsem tehnološka podjetja.

Tako ima v tem mestu sedež proizvajalec mobilnih telefonov Huawei, ki ne skriva ambicij, da želi zasesti vodilno mesto med proizvajalci mobilnih telefonov, kot sta Samsung in Apple. Seveda pametni telefoni potrebujejo aplikacije. Tu pa sta za Kitajce nepogrešljiva prav Tencent in njegovo družabno omrežje WeChat, ki ima že blizu milijarde aktivnih uporabnikov. Podjetje razvija tudi druge aplikacije z novimi vsebinami, predvsem so zanimivi njihovi projekti rešitev za izvajanje plačil prek mobilnih telefonov. Na Kitajskem je namreč običajno, da se za dobrine in storitve plačuje prek aplikacije na mobilnem telefonu, navadno prek QR-kode. Plačilne kartice so manj v uporabi, prav tako se čedalje manj uporablja gotovina.

Nadaljnji tehnološki razvoj bo gospodarsko rast približal sedmim odstotkom

Kitajci precej vlagajo v nove tehnologije. V prihodnjih letih bi radi postali vodilni v svetu pri razvoju umetne inteligence, ambicije pa imajo tudi pri razvoju avtomobilov, ki ne bodo potrebovali voznika, kakor tudi pri avtomobilih na električni pogon. Tehnološki napredek je tako na Kitajskem v polnem zagonu, to pa bo v prihodnjih letih pomagalo ustvarjati veliko gospodarsko rast, ki je kljub slabim napovedim nekaterih analitikov še vedno na ravni več kot 6,5 odstotka.

Onesnaževanje je na Kitajskem velika težava in mu tudi namenjajo vse več pozornosti. Razvoj električnih avtomobilov je ena od možnosti za zmanjšanje škodljivih izpustov, druga možnost pa je zmanjšanje onesnaževanja pri industrijskih onesnaževalcih. Tako zapirajo obrate, ki najbolj onesnažujejo, in selijo proizvodnjo v bolj moderne zmogljivosti. Zato se je povečalo povpraševanje po bolj kakovostni železovi rudi, s katero porabijo manj energije za proizvodnjo jekla. Železovo rudo Kitajci večinoma uvažajo, in to predvsem iz Avstralije in Brazilije, s čimer se spodbuja gospodarstvo tudi v teh državah. Cena železove rude je v letu 2017 rasla, kar ima lahko zapozneli učinek na gospodarsko rast v omenjenih državah v letu 2018.

Ko govorimo o surovinah in energiji, ne smemo pozabiti na nafto. Njena cena se je zaradi omejitve proizvodnje v državah članicah Opeca in Rusiji dvignila. To utegne imeti pozitiven vpliv na države izvoznice nafte, kot so Rusija, Malezija ter v manjši meri Brazilija in Indonezija, pri čemer so lahko za Indonezijo viri rasti tudi drugje, kar velja tudi za večino držav članic skupnosti ASEAN, kjer neredko vidimo rasti BDP v višini pet odstotkov ali več. V teh državah se gradi infrastruktura. Tu predvsem izstopajo Filipini. Tam načrtujejo v prihodnjih letih v infrastrukturo vložiti 180 milijard dolarjev (okoli 150 milijard evrov). Gospodarska rast na Filipinih je že več let nad šest odstotki in glede na načrte za gradnjo infrastrukture ni pričakovati, da bi bila v prihodnjih letih kaj manjša.

Nevarnosti ustavitve tiskanja denarja na zahodu

Vseeno je vsaj pri državah jugovzhodne Azije treba omeniti tudi nekatera tveganja. Ameriška centralna banka Fed zvišuje obrestne mere, tudi Evropska centralna banka ni več tako naklonjena tiskanju denarja. V omenjenih državah pa je precej tujega kapitala, ki lahko te države hitro zapusti, če se pojavijo večja tveganja oziroma se pokažejo priložnosti drugje. Tako obstaja tveganje, da se bodo valute teh držav znašle pod pritiskom depreciacije, zaradi depreciacije bodo narasle cene uvoženih dobrin, s tem pa se bo povečala grožnja inflacije. Če bodo centralne banke želele ohraniti stabilnost cen, bodo morale dvigniti obrestne mere, s čimer se bodo zvišali stroški financiranja za lokalna podjetja, s tem pa bo pod pritiskom tudi gospodarska rast. Dodatno tveganje so lahko politična dogajanja, ta nevarnost na teh trgih vedno obstaja, vendar se zdi, da vlagateljev tovrstna tveganja trenutno ne zanimajo preveč. Prav tako za zdaj ni opaziti večjega odliva kapitala zaradi višjih obrestnih mer v ZDA. Zgodovinsko gledano ob zviševanju obrestnih mer v ZDA običajno ni prišlo do večjega odliva kapitala iz držav v razvoju. Visoke stopnje gospodarske rasti ob ugodnih napovedih so za vlagatelje zadosten razlog, da ostajajo ali celo povečujejo svoje vložke na teh trgih.

Razkritje: Avtor prispevka je mag. Matjaž Dlesk, CFA, Triglav Skladi

Vsebina je informativne narave in izraža mnenja in poglede avtorja članka. Prispevek ne predstavlja naložbenega priporočila oziroma investicijskega svetovanja, saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančne situacije in specifičnih potreb osebe, ki se je na kakršenkoli način seznanila z delom ali celotno vsebino tega prispevka. Vsi podatki in informacije, uporabljeni v tem prispevku temeljijo na javnih podatkih, pridobljenih iz virov, za katere je avtor razumno ocenil, da so verodostojni na dan njihove objave. Kljub temu avtor ne jamči za točnost, celovitost in popolnost v priporočilu uporabljenih podatkov ter ne prevzema nobene odgovornosti za morebitne posledice, ki bi izhajale iz njihove uporabe. Triglav Skladi, d.o.o. so in bodo sklepali posle z nekaterimi finančnimi instrumenti ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem prispevku. V te finančne instrumente in naložbene skupine nalagajo tudi investicijski skladi in/ali portfelji strank gospodarjenja s finančnimi instrumenti, ki jih upravljajo Triglav Skladi, d.o.o. Članek je del posebne priloge Časnika Finance, Investicijskega vodnika 2018.
Več iz teme: