FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Investicijski vodnik 2018pro

Ni nujno, da sledi preteklost

Bi za pokojnino varčevali v Facebooku, Googlu ali Amazonu v zagonski fazi?

Čas branja: 3 min
19.03.2018  08:36  Dopolnjeno: 19.03.2018 08:41
Po uvedbi naložbene politike življenjskega cikla so vlaganja v alternativne naložbe naslednja velika novost pokojninskih skladov, končno tudi slovenskih.
Bi za pokojnino varčevali v Facebooku, Googlu ali Amazonu v zagonski fazi?
Foto: adrian825

Alternativne naložbe so že našle pot v portfelje nekaterih slovenskih pokojninskih skladov, saj v času nizkih obrestnih mer ponujajo dokaj visoke donosnosti, poleg tega njihova vrednost pogosto ni odvisna od gibanja delniških, obvezniških ali denarnih trgov. Med alternativne naložbe štejemo sklade zasebnega kapitala in zasebnega dolga, nepremičninske in infrastrukturne sklade ter sklade naravnih virov in surovin ... Prav skladi zasebnega kapitala so s financiranjem zgodnjega razvoja omogočili rojstvo mnogih tehnoloških velikanov današnjega časa, kot so Facebook, Google, eBay, Amazon in drugi.

Alternative lahko zmanjšajo nihanje in tudi tveganje portfelja

Ker gibanja vrednosti alternativnih naložb praviloma niso skladna z gibanji vrednosti klasičnih naložb, naj bi vlagatelji z dodajanjem alternativnih naložb portfelju, ki vsebuje delnice ali obveznice, praviloma zmanjšali nihajnost in s tem tudi tveganje celotnega naložbenega portfelja. Poleg tega so skladi zasebnega kapitala v prejšnjem desetletju presegli donosnosti delnic in postali najdonosnejši naložbeni razred.

Zatočišče v času borznih kriz

Kljub začetkom, ki v ZDA segajo v osemdeseta leta, so alternativne naložbe pritegnile največ pozornosti institucionalnih vlagateljev v zadnjih dveh borznih krizah. Ko so v letih 2001 in 2008 delniške naložbe strmoglavile, so alternativne naložbe pokazale zavidljivo lastnost. Analiza iz leta 2009 pokaže, da je vrednost delnic na letni ravni upadla za 40 do 50 odstotkov, medtem ko so skladi zasebnega kapitala v povprečju izgubili približno polovico manj, skladi mezzanine kapitala pa le dva odstotka vrednosti.

Alternative so v preteklosti uporabljali predvsem vlagatelji, katerih naložbe niso bile strogo regulirane in pod strogim nadzorom, predvsem naložbene pisarne bogatih družin. Z razvojem zakonodaje in reguliranostjo tega naložbenega razreda pa so se jim poleg drugih institucionalnih vlagateljev pridružili tudi pokojninski skladi, ki jim take naložbe ustrezajo zaradi dolgega obdobja vlaganja in predvsem visoke pričakovane donosnosti.

Povprečen naložbeni cikel lahko traja tudi do 20 let

Sicer dokaj raznovrstne imajo alternativne naložbe tudi nekaj skupnih lastnosti. Večini je skupen njihov življenjski cikel – upravljavec alternativnega sklada najprej pripravi dokumentacijo sklada, v kateri določi naložbeno politiko, odnose med upravljavcem in vlagateljem, pravni režim sklada, stroške, ki bremenijo sklad … Sledi faza zbiranja zavez vlagateljev. Če so bili upravljavci pri trženju sklada uspešni, ustanovijo sklad ter začnejo iskati in analizirati podjetja, ki jih nato uvrstijo v svoj portfelj. Pred vsakim vstopom v naložbo vpokličejo ustrezni del zavezanega kapitala. Fazi vlaganja sledi obdobje dezinvestiranja, v katerem podjetja prestrukturirajo in prodajo naložbe ter tako ustvarijo donosnost. Skoraj vsi alternativni skladi imajo tudi možnost, da fazo dezinvestiranja po potrebi in ob soglasju vlagateljev podaljšajo za leto ali dve. Tipično trajanje cikla alternativne naložbe se giblje od sedem let pri skladih zasebnega kapitala do 20 let in več pri infrastrukturnih projektih.

Povsem normalno je, da naložba v prvih letih dela minus

Druga skupna značilnost alternativnih naložb je gibanje dosežene donosnosti skozi čas, ki ima značilno obliko J-krivulje. V začetni fazi delovanja sklada, ko se proučujejo potencialne naložbe, so namreč stroški poslovanja sklada mnogo višji od prihodkov iz prodaj naložb. Zato so v začetku donosnosti alternativnih naložb ponavadi negativne. Ko se faza vlaganja prevesi v fazo prodaje naložb, pa lahko pričakujemo pozitivne donosnosti, ki nato do poteka sklada naraščajo do končne vrednosti.

Upravljavec sklada je upravičen do dodatnega plačila za dobro upravljanje

Še tretja skupna značilnost alternativnih skladov je provizija za uspešnost. Poleg upravljavske provizije, ki se obračunava sproti, je upravljavec sklada upravičen do nagrade, če doseže neko vnaprej dogovorjeno donosnost (hurdle rate). Presežni donos se deli med upravljavca in vlagatelje, nekje v razmerju 20 odstotkov za upravljavca in 80 odstotkov vlagateljem.

Katere domače pokojninske družbe že vlagajo v alternativne naložbe?

Med prvimi institucionalnimi vlagatelji v Sloveniji, ki so začeli vlagati v alternativne naložbe, so bili pokojninski skladi Modre zavarovalnice, kjer posvečajo veliko pozornosti pravilni analizi in izboru alternativnih naložb, tako da so te ustrezno razpršene, kar dosežejo z naložbami v različne profile tveganosti, podzvrsti, upravljavcev in različnimi ročnostmi posamičnih naložb. V Modri zavarovalnici skrbno preverijo upravljavske ekipe proučevanih skladov zlasti z vidika izkušenosti, stabilnosti zasedbe in etičnosti njihovega ravnanja v preteklosti. Preverijo tudi, kako so interesi upravljavca usklajeni z interesi vlagateljev, kakšne upravljavske pravice pripadajo pokojninskemu skladu kot vlagatelju in ali je poslovanje sklada dovolj pregledno. Hkrati zahtevajo, da je poslovanje skladov revidirano pri uglednih revizorskih hišah, da poteka obveščanje investitorjev redno in ustrezno, da so vzpostavljeni čim bolj od upravljavca neodvisni sistemi vrednotenja naložb, pa tudi to, da ima sklad neodvisnega skrbnika premoženja.

Kljub mnogim prednostim alternativnih naložb ne gre pričakovati, da bi ta naložbeni razred sestavljal glavnino naložb pokojninskih skladov. Po raziskavi OECD imajo pokojninski skladi v njihovih članicah približno 15 odstotkov sredstev naloženih v alternativne oblike.

Ne, kriptodenar in kriptožetoni ne sodijo med alternative

Naložbe v kriptosvet velikokrat ne dosegajo niti minimalnih standardov, ki se pričakujejo pri vlaganju in ki jih sicer dosegajo alternativne naložbe. Obljube, ki so jih dali izdajatelji kripožetonov, so po evropskem pravnem redu neiztožljive, ne izdelujejo se računovodske bilance, kriptožetoni in valute niso regulirani, zato nad njimi ni nadzora. Torej so take naložbe za pokojninske sklade povsem neprimerne.

Razkritje: Sponzor vsebine je Modra, največja specializirana pokojninska zavarovalnica, pri kateri za dodatno pokojnino varčuje polovica vseh varčevalcev drugega pokojninskega stebra.

Vsebina je informativne narave in izraža mnenja in poglede avtorja članka. Prispevek ne predstavlja naložbenega priporočila oziroma investicijskega svetovanja. Vsi podatki in informacije, uporabljeni v tem prispevku temeljijo na javnih podatkih, pridobljenih iz virov, za katere je avtor razumno ocenil, da so verodostojni na dan njihove objave. Članek je del posebne priloge Časnika Finance, Investicijskega vodnika 2018.