FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Investicijski vodnik 2018pro

Ni nujno, da sledi preteklost

Ali sploh veste, da lahko vplačila v pokojninski sklad preusmerite tudi v delniške naložbe?

Čas branja: 3 min
26.02.2018  00:55
Skladi življenjskega cikla so evolucija pokojninskih skladov, ki v pokojninsko varčevanje vnašajo naložbeno dinamiko in odmik od sistema zajamčenih donosnosti.
Ali sploh veste, da lahko vplačila v pokojninski sklad preusmerite tudi v delniške naložbe?

Slovenci smo dokaj konservativni pri naložbah, a vsekakor zelo varčni. Varčujemo predvsem na bankah, veliko vlagamo v nepremičnine, nekoliko manj v vzajemne sklade in druge naložbene produkte. V zadnjih 17 letih varčujemo tudi v pokojninskih skladih, v katerih je dobra polovica vseh zaposlenih do konca prejšnjega leta privarčevala več kot dve milijardi evrov. Žal pa so vplačila v pokojninski sklad premajhna in večini ne bodo zagotovila zadostne dodatne pokojnine. Poleg tega več kot 300 tisoč zaposlenih za dodatno pokojnino sploh (še) ne varčuje. Morda lahko te k varčevanju za pokojnino spodbudijo skladi življenjskega cikla, ki so relativna novost, njihove prednosti pa še vedno niso dovolj znane širši javnosti.

Od delnic v mladih letih do zajamčenega donosa pred upokojitvijo

Naložbena politika življenjskega cikla predpostavlja, da lahko mladi sprejemajo višje naložbeno tveganje kot starejši, saj lahko z daljšim varčevalnim obdobjem nadomestijo morebitne kratkoročne izgube na finančnih trgih, medtem ko je starejše pred upokojitvijo treba zaščititi pred izgubami. Zato gredo vplačila mlajših ljudi, ki imajo najdaljše obdobje do upokojitve, predvsem v delniške naložbe. Bolj se posameznik bliža upokojitvi, bolj se zmanjšuje delež delniških naložb, povečuje pa se delež varnih naložb, kot so obveznice. Pred samo upokojitvijo se sredstva usmerijo v varčevanje z zajamčenim donosom. Tako upoštevanje ustreznih razmerij med donosom in tveganjem zasleduje višje donosnosti v času, ko je upokojitev še daleč, in veliko varnost prihrankov v času pred upokojitvijo.

Mehanizem pokojninskih skladov življenjskega cikla je avtomatiziran, tako da se vplačila varčevalca, ki doseže mejno starost prehoda v manj tvegan podsklad, avtomatično preusmerijo. Upravljavec ima pravico, da zbrana sredstva prenese v manj tvegan podsklad v treh letih, lahko pa to naredi v trenutku, ko s skrbnostjo strokovnjaka presodi, da je to za varčevalca najugodnejše. Sicer se glede trenutka prenosa sredstev varčevalec lahko opredeli tudi sam.

Za prehod v naložbeno politiko življenjskega cikla se morate odločiti sami

Večji del izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja se je po zakonski uvedbi naložbene politike življenjskega cikla leta 2015 odločilo za oblikovanje skupine kritnih skladov, tako da so k skladu z zajamčenim donosom dodali še dva sklada z bolj tvegano naložbeno politiko.

Eden takšnih je krovni pokojninski sklad javnih uslužbencev, ki ga upravlja Modra zavarovalnica in je prav tako sestavljen iz treh podskladov; eden od njih je dosedanji zajamčeni podsklad, nova pa sta dinamični in preudarni podsklad z bolj tvegano naložbeno politiko. Tisti, ki že varčujejo, se morajo glede na svojo starost sami odločiti za prehod v bolj tvegano naložbeno politiko, novozaposleni pa se vključijo v sklad glede na starost, razen če sami ne določijo drugače.

Izkušnje razvitih držav, ki so sklade življenjskega cikla uvedli pred več kot 25 leti, so pokazale, da so varčevalci v pokojninskih skladih pasivni. Ko se enkrat odločijo za določen sklad, ga ne zamenjajo. Podobno kažejo izkušnje domače Modre zavarovalnice, kjer opažajo da se varčevalci najpogosteje odločijo že privarčevana sredstva prenesti ali ohraniti v zajamčenih (pod)skladih, medtem ko tekoča vplačila preusmerijo v bolj tvegane podsklade. Tako ravnanje varčevalcev je deloma smiselno, saj bi s prenosom že privarčevanih sredstev v bolj tvegane podsklade izgubili že pridobljeno garancijo donosa.

Davčna olajšava močno poveča donos pokojninskih skladov

Ne glede na to, katero naložbeno politiko varčevalec izbere, velik dodaten donos prinese davčna olajšava, ki znaša do 5,844 odstotka bruto plače zaposlenega oziroma 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter največ 2.809 evrov na leto. Za osebo s povprečno mesečno plačo tisoč evrov neto to pomeni kar 27-odstotni donos: 27 odstotkov vplačane premije dobi pri dohodnini povrnjene, bodisi z znižanjem davčne obveznosti bodisi z vračilom dohodnine (z letnim vplačilom v pokojninski sklad v znesku 600 evrov je pri dohodnini povrnjenih kar 162 evrov). Ob uporabi sredstev v obliki dodatne pokojnine je polovica izplačanega zneska obdavčena z dohodnino, a zaradi višine dohodkov po upokojitvi je ta obdavčitev minimalna in v povprečju letno znaša od dva do osem odstotkov.

Seveda je varčevanje v pokojninskih skladih fleksibilno – višino premije lahko varčevalec kadarkoli spremeni ali varčevanje začasno prekine, če mu življenjska situacija v nekem trenutku prekriža varčevalne načrte. Vsa privarčevana sredstva se mu še vedno plemenitijo z doseženimi donosi. Vsa privarčevana sredstva so tudi predmet dedovanja, tako je v primeru najhujšega poskrbljeno za finančno varnost najbližjih.

Pri pokojninskem varčevanju je varčevalni del, ki izhaja iz vplačevanja premije, ločen od sklada za izplačevanje dodatne pokojnine, zato se od leta 2013 za naložbeno politiko uporabljajo zakonske določbe, ki urejajo naložbeno politiko za investicijske sklade in družbe za upravljanje. Pokojninski skladi po novem lahko vlagajo tudi v alternativne naložbe.

Razkritje: Sponzor vsebine je Modra, največja specializirana pokojninska zavarovalnica, pri kateri za dodatno pokojnino varčuje polovica vseh varčevalcev drugega pokojninskega stebra.

Vsebina je informativne narave in izraža mnenja in poglede avtorja članka. Prispevek ne predstavlja naložbenega priporočila oziroma investicijskega svetovanja. Vsi podatki in informacije, uporabljeni v tem prispevku temeljijo na javnih podatkih, pridobljenih iz virov, za katere je avtor razumno ocenil, da so verodostojni na dan njihove objave. Članek je del posebne priloge Časnika Finance, Investicijskega vodnika 2018.
Več iz teme: