FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Finančni vodnikpro

Finančni vodnik 2019: Kako se pripraviti na finančno krizo leta 2020?

Čas branja: 2 min
21.02.2019  22:00  Dopolnjeno: 26.03.2019 06:49
Naslednje leto po mnenju Nouriela Roubinija lahko pričakujemo novo finančno krizo, ki ji bo sledila naslednja globalna recesija. Kaj morate vedeti, da boste pripravljeni?
Finančni vodnik 2019: Kako se pripraviti na finančno krizo leta 2020?
Foto: Shutterstock

Desetletje po propadu Lehman Brothersa se finančniki sprašujejo, kaj bo povzročilo naslednjo recesijo in kdaj se bo to zgodilo. Težava pri naslednji krizi je, da v nasprotju z letom 2008 države in tudi centralne banke nimajo na voljo ustreznih orodij za uspešen spopad. Zaradi ekspanzivne monetarne politike Evropske centralne banke (ECB), ki jo vodi Mario Draghi, so namreč referenčne obrestne mere na evrskem območju še vedno negativne, obrestne mere depozitov pa pod ravnmi inflacije. Draghi je sredi lanskega decembra napovedal začetek zaostrovanja monetarne politike z odpravo ukrepov kvantitativnega sproščanja, kar pomeni, da je evropska centralna banka konec minulega leta zaprla program odkupovanja državnih obveznic in drugih dolžniških instrumentov, vendar ohranja ključno obrestno mero še vedno na rekordno nizki ravni.

Kot v svojem komentarju navaja Nouriel Roubini, je zelo verjetno, da se bo trenutna globalna gospodarska širitev sicer še nadaljevala v letošnjem letu. ZDA ima velike fiskalne primanjkljaje, medtem ko si Kitajska prizadeva uvesti ohlapnejšo fiskalno in kreditno politiko, Evropa pa je še vedno na poti okrevanja. Toda z letom 2020 bodo po Roubinijevem mnenju razmere zrele za novo finančno krizo, ki ji bo sledila naslednja globalna recesija.

»Če bi bile zdaj obrestne mere pri štirih ali petih odstotkih, bi bil kratkoročno pričakovani odziv znižanje obrestnih mer. Ampak niso,« pravi Egon Zakrajšek, ekonomist pri ameriškem Fed. Poleg globalnih neravnotežij ga sicer skrbijo tudi socialni nemiri v Franciji in politična nestabilnost v Italiji, predvsem pa brexit. Po njegovih besedah bi bil trdi brexit lahko novi Lehman Brothers.

Tako smo priča konca ene najdaljših rasti globalnih delniških trgov v zgodovini kot tudi konca doslej nevidene monetarne politike centralnih bank. Prišel je čas, ko se donosi prejšnjega desetletja ne morejo več ponoviti. Vse torej kaže, da ne sledi preteklost.

Iz vsebine:

  • Uvod v recesijo in finančno krizo 2020
  • Intervju Egon Zakrajšek: Bank sploh ne potrebujemo
  • Zakaj bo digitalni denar centralnih bank uničil kriptovalute
  • Kam s prihranki v letu 2019?
  • Trije scenariji za evro: Kaj napoveduje ekonomist Ashoka Mody
  • Med medvedi in biki: 7 dejavnikov, ki bodo vplivali na cene stanovanj v Ljubljani
  • Kje se letos skrivajo naložbene priložnosti?
  • (Intervju) Borut Jamnik: Alternativne naložbe zmanjšujejo tveganost pokojninskih skladov
  • Dolgoročno se tveganje pri pokojninskem varčevanju splača
  • Junaki časa so skladi!
  • V dodatno pokojninsko zavarovanja bi enkratno vplačal 50.000 evrov. Zakaj pa ne?
  • Ne dovolite, da vaš denar v depozitih izgublja vrednost
  • Pet razlogov, zakaj je zdaj pravi čas za vlaganje v kriptovalute
  • Trgovalni algoritem, ki ustvarja zavidljive donose v vseh tržnih razmerah
  • (Intervju) Centralne banke povečujejo zlate rezerve. Pa vi?