FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Finančni vodnikpro

(Intervju) Borut Jamnik: Alternativne naložbe zmanjšujejo tveganost pokojninskih skladov

Čas branja: 3 min
25.02.2019  00:00  Dopolnjeno: 01.03.2019 00:00
O trenutnem položaju in prihodnjih trendih pokojninskih skladov smo govorili z Borutom Jamnikom, predsednikom uprave Modre zavarovalnice.
(Intervju) Borut Jamnik: Alternativne naložbe zmanjšujejo tveganost pokojninskih skladov

V pogovoru za Studio City pred dvema letoma ste dejali, da domači institucionalni vlagatelji – predvsem pokojninski skladi – ne izkoriščajo naložbenega potenciala alternativnih naložb. Se je to v zadnjih dveh letih kaj izboljšalo?

Ocenjujemo, da je delež še vedno premajhen, a narašča. Deloma je to posledica tržnih razmer, saj obrestne mere vztrajajo na razmeroma nizkih ravneh, deloma pa se upravljavci pokojninskih skladov vse bolj zavedamo, da so alternativne naložbe izrazito dolgoročen produkt in zato primerna naložba za pokojninske sklade. Povečala se je tudi ponudba domačih alternativnih skladov, ki so našim vlagateljem bližje, lažje je vzpostaviti zaupanje med vlagateljem in upravljavcem. Modra je v zadnjih štirih letih, odkar nalagamo v ta naložbeni razred, delež povečala na okoli štiri odstotke.

Verjetno tudi delež alternativnih naložb na večjih in bolj razvitih kapitalskih trgih še vedno narašča?

Res je … Raven alternativnih naložb je pri velikih tujih pokojninskih skladih pogojena z njihovo strateško alokacijo. Praviloma dosega delež omenjenih naložb več kot 10 odstotkov sklada, kar je občutno več kot v primeru slovenskih pokojninskih skladov. Modra bo delež alternativnih naložb povečevala tudi v prihodnje.

V Modri ste bili eni izmed prvih upravljavcev pokojninskih skladov, ki ste začeli vlagati v alternativne naložbe ...

Drži. Odločitev smo sprejeli na strateški ravni. Zaradi dolgotrajnih nizkih obrestnih mer smo že v letu 2014 v vse naložbene portfelje začeli vključevati alternativne naložbe. Njihova vrednost je pogosto manj odvisna od razmer na finančnih trgih, zato zmanjšujejo nihajnost in tveganost pokojninskih skladov. V Modri trdno verjamemo v pomen tega naložbenega razreda.

Razpršenost portfeljev dosegamo z vlaganjem v naložbe različnih profilov tveganosti in podzvrsti ter upravljavce z različnimi naložbenimi politikami, a ne brez resnega preverjanja naložbe. Doslej smo vlagali v sklade, ki upravljajo nepremičnine, infrastrukturne sklade, sklade slabih terjatev in podobne. Vlagali smo tudi v konkretne nepremičnine in najeli usposobljene strokovnjake, ki skrbijo za vsakodnevno uporabo nepremičnine.

Trenutno imamo v tovrstne naložbe investiranih nekaj odstotkov portfelja. Pričakujemo pa, da se bo ta delež v prihodnje povečal.

Vlagate tudi v nepremičnine?

Tudi. Nepremične so del alternativnih naložb, ki je še najmanj »eksotičen«. Po svoje so nepremičnine dobra zamenjava za obveznice, ki so v tem času razmeroma drage.

Slovenija se tako kot mnoge zahodne države sooča z negativnimi demografskimi gibanji, kot je staranje prebivalstva. Bi lahko sektor namestitve in oskrbe starejših pomenil možno alternativno naložbo pokojninskih skladov, ki bi hkrati imela blagodejni učinek na družbo?

Gre bolj za vprašanje sistemske ureditve te problematike. Po naši oceni pa bi bilo smiselno razmisliti o ureditvi, v katero bi bili vključeni tudi domači pokojninski skladi. Zelo verjetno bi lahko šlo za naložbo, ki bi bila primerna tudi za pokojninske sklade. Načeloma gre za vlaganje v specifične nepremičnine, ki pa jih lahko povežemo v storitve za celoten življenjski cikel.

Tudi delniški oziroma dinamični pokojninski podskladi so lani imeli negativne donose, skladne s premiki večjih zahodnih borz. Ste zaradi tega zaznali bojazni ali pa umike iz skladov življenjskega cikla?

Za zdaj ne. Redki posamezni varčevalci so se obrnili na nas s prošnjo po razlagi, kaj se dogaja, kakšno je stanje, kaj to zanje pomeni, kar ocenjujemo kot proces učenja, informiranja. Panike med varčevalci nismo zaznali. Opažamo, da se za tvegane podsklade odločajo bolj informirani posamezniki, ki večinoma vedo, kakšna tveganja prevzemajo.

Koliko vaši zavarovanci oziroma vlagatelji uporabljajo sklade življenjskega cikla?

Delež ostaja sorazmerno majhen. Pričakujemo pa, da se bo delež posameznikov, ki se odločajo za katero od drznejših naložbenih politik, povečeval. Tudi kot posledica prizadevanj izvajalcev, da informiramo in izobražujemo naše varčevalce, ter na drugi strani večjega zavedanja varčevalcev.

Opažate kakšno razliko pri varčevalcih zasebnega sektorja in tistih iz javnega sektorja?

Razlik za zdaj ni opaziti, je pa res, da smo s skladi življenjskega cikla za javne uslužbence začeli pozneje. Ni racionalnih razlogov, da bi prišlo do pomembnejših razlik.

Je naš pokojninski sistem dolgoročno vzdržen ob vse daljši življenjski dobi in staranju prebivalstva ali nujno potrebuje reformo?

Reforme so in bodo stalnica. Tako bo sistem ostal vzdržen. Pričakujemo pa, da bo drugi pokojninski steber v tem ciklu kontinuiranih sprememb pridobival pomembnost. Drugi steber bo nekako razbremenjeval prvega, pomembna naloga pa čaka državo in upravljavce pokojninskih skladov, da spodbujajo posameznike k večji lastni udeležbi pri skrbi za socialno varnost po upokojitvi.

Razkritje: Sponzor vsebine je Modra, največja specializirana pokojninska zavarovalnica, pri kateri za dodatno pokojnino varčuje polovica vseh varčevalcev drugega pokojninskega stebra.