FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Finančni vodnikpro

V dodatno pokojninsko zavarovanja bi enkratno vplačal 50.000 evrov. Zakaj pa ne?

Čas branja: 4 min
25.02.2019  07:33  Dopolnjeno: 25.02.2019 07:36
Ob besedni zvezi dodatno pokojninsko zavarovanje večina pomisli na varčevanje za dodatno pokojnino, ki nam bo ob upokojitvi omogočala ob vedno nižjih javnih pokojninah dostojno življenje. Za ta namen varčuje v Sloveniji že dobrega pol milijona zaposlenih, vendar dodatna pokojnina ni edina možnost porabe teh prihrankov niti ni maksimalna višina vplačil omejena z višino davčne olajšave, tj. 5,84 odstotka bruto plače zaposlenega.
V dodatno pokojninsko zavarovanja bi enkratno vplačal 50.000 evrov. Zakaj pa ne?
Foto: Shutterstock

Večina zaposlenih v Sloveniji varčuje kolektivno, obstaja pa še individualno varčevanje

Velika večina od dobrega pol milijona zaposlenih, ki v Sloveniji že varčujejo za dodatno pokojnino, je vključena v kolektivne pokojninske načrte, ki jih torej financirajo družbeno odgovorna podjetja. Ob tem pa mnogi pozabljajo, da lahko vsi varčujemo tudi individualno ne glede na to, ali nam podjetje že vplačuje premije ali ne.

Višina vplačil ni omejena, omejena je le davčna olajšava

Marsikdo v Sloveniji glede dodatnega pokojninskega zavarovanja zmotno misli, da so vplačila prek te oblike varčevanja omejena z maksimalno mesečno premijo v višini 5,84 odstotka bruto plače zaposlenega in dodatno letno ne smejo presegati 2.819 evrov. To na srečo ne drži, saj se navedeni znesek nanaša le na omejitev višine davčne olajšave in ne same višine premije, torej je premija lahko tudi večja od navedenih zneskov. Če pojasnimo še natančneje, omejena je le višina vplačila, ki se upošteva pri davčni olajšavi – individualna vplačila se nam namreč upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove in del vplačil dobimo nazaj pri poračunu dohodnine (višina vračila je odvisna od našega dohodninskega razreda). Tako lahko posameznik vplača tudi večje mesečne zneske ali pa enkratna vplačila, recimo 50 tisoč evrov. V tem primeru bi se posamezniku, če bi bil v najvišjem dohodninskem razredu, od njegovih 50 tisoč evrov premije znesek v višini maksimalne olajšave 2.819 evrov upošteval pri znižanju osnove za dohodnino, celotnih 50 tisoč evrov pa bi seveda šlo na njegov varčevalni račun, kjer bi se premoženje obrestovalo naprej z donosom izbranega sklada.

Zaposleni, ki imajo to srečo, da jim podjetje v okviru kolektivnega pokojninskega načrta že plačuje premijo v višini maksimalne davčne olajšave, lahko tudi sami varčujejo še dodatno individualno, le olajšave ne bodo imeli iz tega naslova.

Zakaj vplačevati več, kot znaša davčna olajšava?

Vedeti moramo, da je bila davčna olajšava pri dodatnem pokojninskem zavarovanju v Sloveniji v izhodišču določena v takšni višini, da bi približno nadomestila upad javnih pokojnin v prihodnje in da bi zaposleni, ki bi varčeval vso delovno dobo, privarčeval toliko, da bi njegova javna in dodatna pokojnina skupaj dosegali med 70 in 80 odstotki njegove plače pred upokojitvijo. To naj bi po merilih OECD zagotavljalo dostojno višino prihodkov ob upokojitvi, pri katerih lahko ohranimo enak življenjski standard, kot smo ga imeli prej. Vprašanje, ki si ga mora postaviti vsak sam, pa je, ali lahko živimo normalno s 70 oziroma 80 odstotki svoje plače. Ali si bomo lahko v pokoju privoščili dolgo želena potovanja, vikend na obali, plačali oskrbo v domu za starostnike ali specialistične zdravstvene preglede? Če je odgovor ne, potem vemo, da bi bilo že za našo socialno varnost po upokojitvi smiselno varčevati tudi več, kot znaša davčna olajšava. To posebej velja za starejše zaposlene, ki v dodatno pokojninsko zavarovanje ne bodo vključeni vso delovno dobo, ampak denimo le 20 ali 30 let, saj na višino prihrankov ob upokojitvi poleg same višine mesečne premije in doseženega donosa najbolj vpliva prav obdobje varčevanja.

Davčna olajšava ni edina prednost

Davčna olajšava za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri kateri se nam, kot že omenjeno, individualna vplačila upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove, pa ni edina prednost dodatnega varčevanja za pokojnino. Poleg olajšave ponuja dodatno pokojninsko zavarovanje pestro izbiro naložbenih možnosti, od tako imenovanih zajamčenih skladov, pri katerih imamo zajamčeno ne le glavnico, ampak tudi minimalen letni donos, do globalno razpršenih delniških skladov, ki imajo v svoji sestavi večino delniških naložb.

Poleg pestrih naložbenih možnosti pa so velika prednost pokojninskih skladov tudi nizki in pregledni stroški. Namreč vsi izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji so že po zakonu omejeni z višino upravljavske provizije na največ odstotek sredstev na leto, pri Pokojninski družbi A pa smo jo v korist varčevalcev še dodatno znižali na le 0,55 odstotka sredstev na leto za zajamčeni sklad. Te ravni provizij so približno pol nižje kot pri vzajemnih skladih oziroma pomenijo le manjši del stroškov, ki bremenijo dolgoročna naložbena življenjska zavarovanja.

Fleksibilnost brez vezave in pestre možnosti izplačila

Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje je tudi po oblikah sklenitve zavarovanja in izplačil veliko bolj fleksibilno kot v primeru kolektivnih pokojninskih načrtov podjetij. Posameznik lahko začne individualno varčevati ali z enkratnim vplačilom ali tekoče z mesečnimi vplačili prek trajnika, ki jih lahko tudi kadarkoli spremeni oziroma ustavi. Enako fleksibilne so možnosti izplačil, saj se lahko individualni prihranki kadarkoli izplačajo v obliki enkratnega izplačila in jih lahko tako razen povečanja svoje finančne varnosti ob upokojitvi porabimo tudi za druge namene, kot so nakup počitniške nepremičnine, pomoč otrokom (šolanje, prvo stanovanje …) ali za kaj drugega.

Seveda pa lahko z izplačilom prihrankov počakamo do upokojitve, ko se nam lahko izplačajo kot dodatna pokojninska renta, ki jo prejemamo mesečno do konca življenja in si z njeno pomočjo zagotovimo višji življenjski standard, tako da nam prihodki zaradi upokojitve ne upadejo. Ob smrti v času varčevanja se prihranki samodejno dedujejo, kot se lahko deduje tudi dodatna pokojninska renta, če izberemo rento z dedovanjem in tako v primeru najhujšega poskrbimo tudi za večjo socialno varnost svojih bližnjih.

V prihodnje bo vse bolj zanimiva tudi predčasna dodatna pokojnina, ki jo lahko začnemo prejemati po dopolnjenem 53. letu starosti, če nismo več vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (nismo več zaposleni). S predčasno rento si bomo lahko »kupili možnost«, da bomo prej nehali delati. Zaposleni bo denimo lahko prenehal delati pri 60. letu, ampak se še ne bo uradno upokojil in bo nekaj let živel le od predčasne dodatne pokojninske rente, nato pa se bo pri denimo 65. letu upokojil še uradno in začel prejemati poleg dodatne še javno pokojnino. S tem bi v realnosti lahko prenehal delati pet let prej, kar bo še toliko bolj dragoceno v prihodnje, saj se bo verjetno tudi v Sloveniji po vzoru drugih razvitih držav upokojitvena starost pomikala proti 67. letu. Takšna možnost predčasne rente je že dobro znana v zahodnih državah, recimo v Nemčiji, kjer jo za predčasno »upokojitev« uporabljajo številni zaposleni.

Ugodna davčna obravnava

Individualni prihranki dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so bili vplačani nad višino davčne olajšave, se ob izplačilu obravnavajo enako kot naložbena življenjska zavarovanja, kar pomeni, da izplačilo ni obdavčeno, če je od sklenitve (prvega vplačila) minilo več kot deset let. Tako je ob navedenem pogoju neobdavčeno izplačilo v obliki ali enkratnega izplačila ali dodatne pokojninske rente. Prav tako v času varčevanja ne plačujete nobenih davkov, tako da gre pri varčevanju za deset ali več let za davčno zelo ugodno obliko varčevanja.

Razkritje: avtor prispevka je mag. Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družbe A.