FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Moja eko zgodbapro

Naj bo MOJA EKO ZGODBA tudi vaša!

Ekološki avti in prehrana so lahko tudi cenejši od klasike

Čas branja: 4 min
25.04.2017  08:36
Ekološki življenjski slog postaja čedalje nujnejši, v marsikaterem primeru pa je tudi cenejši od potrošniškega zapravljanja; preverili smo nekatere ekotrende
Ekološki avti in prehrana so lahko tudi cenejši od klasike
»Naročite toliko pridelkov, kolikor jih boste med tednom pojedli, in razlika v ceni bo precej manjša. Glavni prihranek nastane s premišljeno nabavo,« pravi direktor Zelenega zabojčka Gregor Hribar.

Eko pri avtomobilih v misli pošlje pridevnik drago, a je lahko tudi nasprotno. Hibrid je danes lahko cenejši od dizla, da je do okolja bolj prijazen, je pa že jasno. Podobno je z ekološko prehrano, raziskali smo, v katerih primerih.

Ko so na trg zapeljali prvi hibridi in električni avti, so veljali za redke ptice, namenjene ekofanatikom ali pa vsaj okoljsko najbolj zavednim, ki so pripravljeni na kompromis ne glede na stroškovno bilanco. Ta se nikakor ni izšla, zaradi previsoke cene tehnike in drugih omejitev. Danes je ekomobilnost lahko tudi stroškovno učinkovita, a kako? Električni avto dobite že za 13 tisočakov. Če ga polnite na brezplačnih polnilnicah, teh je veliko predvsem v Ljubljani, lahko mesečni znesek najema baterij (pri renaultu zoe od 69 evrov na mesec) pokrijete že pri tisoč kilometrih na mesec – toliko bi namreč zapravili za gorivo pri bencinskem cliu. So pa seveda potrebni prilagajanje, načrtovanje polnjenja na brezplačnih polnilnicah, lovljenje poceni toka v domačem omrežju in seveda načrtovanje poti kot posledica omejenega dosega baterij. Nagradi pa sta neslišna vožnja in nič izpustov.

Zakaj slišimo dizle, hibridov pa ne?

Kaj pa hibridi, ki pomenijo nekak­šen kompromis med klasičnim in popolnoma električnim pogonom, torej prav tako nagovarjajo ekološko življenje in obenem ne postavljajo omejitev, saj jih ni treba polniti? Kako je s cenami? Toyotin auris s ceno pod 18 tisočaki stane manj kot tekmeci z dizelskimi motorji in samodejnim menjalnikom, prius s ceno 25 tisočakov pa približno toliko kot razred večji poslovni avtomobili z vstopnimi dizelskimi motorji in prav tako samodejnim menjalnikom. Oba hibrida imata krepko manjšo porabo od dizelskih motorjev, auris 3,5, prius pa le tri litre. V čem je potem trik, zakaj na cestah večkrat slišimo dizelski ropot kot neslišno kotaljenje koles hibridov?

Do prihrankov le z defenzivno vožnjo

Odgovor na prvo žogo je, ker v praksi porabijo več kot dizelski motorji – in deloma to drži, poleg tega so opremljeni z brezstopenjskimi samodejnimi menjalniki, ki ob dodajanju plina motor silijo v visoke vrtljaje, ta pa zato oddaja zoprn zvok. Ob takšni vožnji je nakup hibrida nesmiseln, bilanca pa se nikakor ne izide kljub nižjim stroškom servisiranja.

Razen, če se zadeve ne lotite celostno, s pravilno uporabo oziroma načinom vožnje. Pri hibridih to pomeni predvsem defenzivnost, nežna speljevanja, hitro pospeševanje do želene hitrosti, predvidevanje prometnih tokov in izkoriščanje »jadranja«, ko ob odsotnosti plina generator polni baterijo, elektriko iz nje pa lahko uporabite za nadaljnjo vožnjo. V mestu lahko tudi tri četrtine ali več poti prevozite le na elektriko, na regionalki ob stalni hitrosti skozi valje steče le tri litre bencina na sto kilometrov, na avtocesti pa povprečje prav tako ne bo preseglo pet litrov, če ne boste grobo pospeševali. Povprečje med tremi in štirimi litri je tako dosegljivo brez težav, defenzivna vožnja prinese tudi manjšo obrabo pnevmatik, zavor in drugih delov ter seveda precej varnejše kilometre v prometu, kar tudi ni zanemarljivo.

Kaj pa ekoprehrana?

Podobno je z ekološko prehrano, ki na prvo žogo stane več od klasične, prave prihranke poleg drugih pozitivnih učinkov pa prinese šele premišljena nabava. Na velikih urbanih območjih se po vsem svetu inovativno razvija mestno kmetovanje, ki omogoča pridelavo sveže in zdrave hrane, neposrednejši stik med porabniki in lokalnimi pridelovalci ter opaznejši prihranek pri izpustih toplogrednih plinov. Po podatkih Organizacije Združenih narodov goji zelenjavo, sadje in redi živali v mestih 800 milijonov ljudi, s tem pa proizvede od 15 do 20 odstotkov svetovne zaloge hrane, piše revija Manager.

Newyorško podjetje BrightFarms v lokalnih rastlinjakih goji svežo zelenjavo, ki jo še isti dan spravi do prodajnih mest. V primerjavi s konvencionalnimi pridelovalci vrtnin porabijo 80 odstotkov manj vode, pri zemljiščih pa so za 90 odstotkov skromnejši. V Brooklyn Grange, največji svetovni urbani kmetiji, na hektarju površine na strehi dveh poslovnih stavb pridelajo več kot 23 ton zelenjave in sadja na leto, pri tem pa uporabijo skoraj štiri milijone litrov deževnice.

Prihranke prinese šele premišljena nabava

Mnogim je znan tudi Zeleni zabojček iz Ljubljane, ki že osem let vsak teden prinaša lokalno pridelano, ekološko certificirano hrano, ki jo uporabniki naročajo prek spleta, v domove in pisarne. Na leto prodajo za več kot 300 tisoč evrov pridelkov, malo več kot dve tretjini je slovenskih, manjkajoče nesezonske pridelke pa uvažajo iz Avstrije in Italije, pravi direktor Gregor Hribar. Večji zabojček z ducat različnimi vrstami zelenjave stane 25 evrov. »Če primerjate kilogram ekološke in konvencionalne solate, je lahko prva tudi sto odstotkov dražja,« pravi Hribar. »Če ste res ekološki in jeste predvsem sezonska živila, je ta razlika manjša. V Zelenem zabojčku prodajajo tisto, kar 'njihovi' kmetje v danem trenutku imajo, zato cene niso veliko višje od konvencionalnih. »Naročite toliko pridelkov, kolikor jih boste med tednom pojedli, in razlika v ceni bo precej manjša. Glavni prihranek nastane s premišljeno nabavo,« pojasnjuje Hribar.

PRO
Članki
Članki Pravo razkošje je tišina

Ekologija ni le zavest ohraniti naravo, je temeljna vrednota vsakega od nas. Tega se pri Toyoti še kako dobro zavedajo

PRO
Članki
Članki Reportaža: Ekoraj v objemu Gorenjske

Ekološki izdelki, avti, družinske vrednote in igre, ki ste jih že pozabili

PRO
Članki
Članki Slovenci smo največji porabniki avstrijskega blaga zunaj Avstrije

Vsak prebivalec Slovenije porabi na leto za 1.300 evrov avstrijskih izdelkov in storitev. Predstavljamo, kaj boste lahko videli na...

PRO
Članki
Članki Iz redkega ptiča v množičen avto

Pred dvema desetletjema je bil Toyotin prius posebnež s pozitivno vizijo, zdaj pa je uveljavljen kot odlična alternativa bencinskim in...

PRO
Članki
Članki Rastlinski »krvavo sočni hamburgerji« postajajo pravi hit

Ekološki življenjski slog postaja čedalje nujnejši, v marsikaterem primeru pa je tudi cenejši od potrošniškega zapravljanja;...

PRO
Članki
Članki Posebnež, ki je spremenil zgodovino avtomobilizma

Hibrid je bil pred 20 leti zgolj eksperiment, ki ga je skozi prvo generacijo priusa zasnovala Toyota, z njim pa zadela v polno; danes po...