FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Moja eko zgodbapro

Naj bo MOJA EKO ZGODBA tudi vaša!

Posebnež, ki je spremenil zgodovino avtomobilizma

Čas branja: 3 min
20.04.2017  14:20
Hibrid je bil pred 20 leti zgolj eksperiment, ki ga je skozi prvo generacijo priusa zasnovala Toyota, z njim pa zadela v polno; danes po svetu vozi že 10 milijonov Toyotinih hibridov, trendu pa sledijo tudi drugi proizvajalci
Posebnež, ki je spremenil zgodovino avtomobilizma
Foto: sebastien mauroy

Ali ste vedeli, da je prvi hibrid med kupce zapeljal že leta 1901? Bencinski motor v lohner-porscheju je deloval kot generator in polnil baterije. Takratni tehnični čudež je dosegel največjo hitrost 80 kilometrov na uro, električni motorji, vgrajeni v kolesa, pa so imeli 3,5 konjske moči. Tehnična zapletenost tovrstne zasnove je sicer hibride za nekaj časa uspavala, vse do uspehov japonske Toyote.

Podnebne spremembe, onesnaženje in s tem povezana okoljska odgovornost ljudi ter ne nazadnje tudi rast cen tekočih goriv so hibridom v sredini devetdesetih let minulega stoletja dali novo priložnost. Najbolje jo je izkoristila Toyota, ki je zasnovala in predstavila prvi hibrid, imenovan prius. Takrat si pri Toyoti najbrž niso mislili, da bodo sprožil pravo gibanje, ki še kar usmerja trg.

Toyota je tako dolga leta vztrajala pri konceptu, ki so ga drugi proizvajalci zanemarjali. Povezali so bencinski in električni motor, ki delujeta sočasno ali vsak posebej, da bi zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida in dušikovih oksidov, zmanjšali porabo in obenem zagotovili uporabnost klasičnega bencinskega avtomobila – to je zagotavljal bencinski motor z velikim dosegom med polnjenji.

Idejni oče prvega Toyotinega hibrida je bil Takeši Učijamada, današnji častni predsednik Toyote, ki si je ta položaj pridobil predvsem z razvojem prvega modela priusa – daleč najuspešnejšega hibridnega avtomobila na svetu, ki je do danes našel že prek šest milijonov kupcev. Toyoto so pozneje začeli posnemati tudi drugi.

Če sedemkrat padeš, je treba vstati tudi osmič in poskusiti znova, pravi star japonski pregovor. Začetki hibridne tehnologije so bili vse prej kot lahki. »Prvega priusa smo kar 49 dni spravljali v tek, nismo vedeli, kaj je narobe, zato smo vsak dan delali pozno v noč, da bi ugotovili vzrok. Okrog božiča smo ga končno spravili v tek, toda zmogel je prevoziti samo 500 metrov!« je pojasnil Takeši Učijamada. A kljub vsem težavam so Japonci vztrajali in na trg leta 1997 poslal prvega priusa.

Neuspeh prve generacije je dal Toyoti nov zagon

Prvi prius je bil še razmeroma skromen po zmogljivostih in ne preveč učinkovit pri porabi. Poganjala sta ga 1,5-litrski bencinski motor s 53 kilovati in električni s 33 kilovati, povprečna poraba je bila 5,1 litra, doseg zgolj na elektriko skromen, zmogljivosti pa se niso kosale z bencinskimi in dizelskimi avti. Toyoti je prva generacija prinesla izgubo, prodali so 123 tisoč vozil.

Druga in tretja generacija sta pritegnili več kot štiri milijone kupcev

Prius druge generacije je imel 1,5-litrski bencinski motor s 57 kilovati in elek­tromotor s 50 kilovati. Skupna moč je bila 84 kilovatov, povprečna poraba pa 4,3 litra. Med letoma 2003 in 2009 je prius II pritegnil 1,2 milijona kupcev.

Toyota je vmes z enako tehnologijo opremila še aurisa, yarisa, RAV-4 in Lexusove modele. Danes Toyota v več kot 90 državah sveta ponuja 33 različnih modelov hibridov in priusa plug-in na zunanje polnjenje. Pri Toyoti so izračunali, da so vozniki z uporabo njihovih hibridnih vozil v ozračje izpustili za 67 milijonov ton manj ogljikovega dioksida, ki naj bi bil glavni povzročitelj globalnega segrevanja, kot običajni avti.

Prius tretje generacije je pritegnil prek tri milijone kupcev, tehnično pa je bil še sodobnejši od prvih dveh. Poganjala sta ga 1,8-litrski bencinski motor s 73 kilovati in elek­tromotor s 60 kilovati moči. Skupna moč je bila sto kilovatov, povprečna poraba pa 3,7 litra. V tretji generaciji je Toyota predstavila tudi priusa z zunanjim polnjenjem oziroma plug-in hybrid.

Četrta generacija je najboljša doslej

Prius četrte generacije je energijsko še bolj učinkovit, porabi le tri litre bencina na sto kilometrov. Poleg tega je postal vozniško zelo prijeten, prostoren in za uporabo zelo preprost avto, zato je še bolj kot kadarkoli prej dobra alternativa klasičnim zasnovam – bencinskim in dizelskim avtom nižjega srednjega in srednjega razreda.

Prius je kot prvi prevladujoči hibridni avtomobil dvignil vožnjo na novo raven. Vozniki tudi danes cenijo brezstopenjski avtomatski menjalnik ter tiho in gladko vožnjo brez stresov. Hibridi so poleg tega tudi varčni in do okolja prijazni, med njihove prednosti lahko uvrstimo še vzdržljivost in zanesljivost, vzdrževanje pa je preprosto in ugodno.

Hibrid je najboljša rešitev za sodobno mobilnost

Čeprav so avtomobili s hibridnim pogonom več kot sto let stara domislica, so se dokončno uveljavili šele v zadnjem desetletju. Zdaj imajo avtomobili s hibridnim pogonom od 13- do 14-odstotni tržni delež, kmalu bodo dosegli 20-odstotnega, je prepričan Učijamada. Verjame, da je hibridni pogonski sklop najboljša rešitev za sodobno mobilnost, saj poleg skromnih izpustov ogljikovega dioksida v ozračje izpušča tudi manjše količine dušikovih oksidov kot dizelski motorji in ima večji doseg med polnjenji kot električni avtomobili.

To potrjuje tudi posnemanje tistih proizvajalcev, ki so še pred kratkim trdili, da hibridi nimajo prihodnosti. Hibridne modele imajo v prodajni paleti tudi velikani, kot so BMW, Ford, Hyundai, Kia, Mercedes-Benz, Volkswagen ... Naslednja stopnja v razvoju pogona so hibridi z zunanjim polnjenjem, sočasno pa tudi avtomobili na gorivne celice, ki za pogon uporabljajo vodik. Tudi tukaj trende narekuje Toyota z modelom mirai, a to je že nova zgodba.

PRO
Članki
Članki Pravo razkošje je tišina

Ekologija ni le zavest ohraniti naravo, je temeljna vrednota vsakega od nas. Tega se pri Toyoti še kako dobro zavedajo

PRO
Članki
Članki Reportaža: Ekoraj v objemu Gorenjske

Ekološki izdelki, avti, družinske vrednote in igre, ki ste jih že pozabili

PRO
Članki
Članki Slovenci smo največji porabniki avstrijskega blaga zunaj Avstrije

Vsak prebivalec Slovenije porabi na leto za 1.300 evrov avstrijskih izdelkov in storitev. Predstavljamo, kaj boste lahko videli na...

PRO
Članki
Članki Iz redkega ptiča v množičen avto

Pred dvema desetletjema je bil Toyotin prius posebnež s pozitivno vizijo, zdaj pa je uveljavljen kot odlična alternativa bencinskim in...

PRO
Članki
Članki Ekološki avti in prehrana so lahko tudi cenejši od klasike

Ekološki življenjski slog postaja čedalje nujnejši, v marsikaterem primeru pa je tudi cenejši od potrošniškega zapravljanja;...

PRO
Članki
Članki Rastlinski »krvavo sočni hamburgerji« postajajo pravi hit

Ekološki življenjski slog postaja čedalje nujnejši, v marsikaterem primeru pa je tudi cenejši od potrošniškega zapravljanja;...