FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Športna loterijapro

Za slovenski šport

Slovenska hiša na OI 2020 v Tokiu podjetjem odpira vrata na japonski trg

Čas branja: 4 min
18.12.2019  04:35
Na Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) se intenzivno pripravljajo na prihajajoče odprtje Slovenske hiše na poletnih olimpijskih igrah (OI) 2020 v Tokiu. Glavni cilj projekta zunaj športnih prizorišč je predstavitev slovenske države, gospodarstva, turizma, kulture in športa različnim interesnim skupinam na olimpijskih igrah in v državi gostiteljici. Šport pa omogoča tudi izjemno pomembne povezave na poslovnem področju.
Slovenska hiša na OI 2020 v Tokiu  podjetjem odpira vrata na japonski trg
Restavracija, ki bo gostila Slovensko hišo 2020 med Olimpijskimi igrami v Tokiu.

Slovenija se je s Slovensko hišo predstavila v letih 2008 in 2010, potem pa do olimpijskih iger (OI) leta 2018 v Pjongčangu znova ne. Cilj Slovenske hiše je, da postane platforma za vse, kar je slovenskega na OI. Zelo pomemben vidik je ustrezno okolje za podjetja, ki si želijo novih poslovnih priložnosti, da se lahko v ustreznih prostorih sestanejo z morebitnimi novimi poslovnimi partnerji. Eden izmed glavnih namenov Slovenske hiše je namreč podpora gospodarstvu. Na poletnih OI je praviloma več hiš posamičnih držav, kot na zimski olimpijadi, predvsem pa gre za gospodarsko močne države. Italijani tako praviloma stavijo na dizajn in svoja oblikovalska podjetja, Avstrijci pa s predstavljanjem tradicionalne turistične zgodbe pogosto prevladujejo na zimskih OI. Leta 2018 v Koreji v Pjongčangu je bilo v Slovenski hiši 29 uradnih dogodkov in več kot tri tisoč gostov, od gala sponzorskih dogodkov do nekoliko bolj sproščenih sprejemov prejemnikov kolajn.

Japonska je zelo pomembna za slovensko gospodarstvo, saj se gospodarsko sodelovanje zelo krepi v zadnjih letih. Sicer je uvoz z Japonske v Slovenijo večji od našega izvoza na Japonsko. Ambasador Slovenske hiše v Tokiu bo Miro Cerar starejši, prejemnik zlate medalje leta 1964, locirana pa bo neposredni bližini olimpijske vasi na izjemno atraktivni lokaciji elitne nakupovalne četrti Ginza, kjer domujejo najbolj prestižne blagovne znamke.

Slovenija kot odskočna deska za vstop japonskih podjetij na evropske trge

Japonci želijo izkoristiti olimpijske igre za posodobitev mesta, kot so to storili leta 1964, s posebni poudarkom na trajnostnem razvoju in dobrem počutju njegovih prebivalcev. Nad celotno izvedbo bedijo mestne oblasti, ki poskušajo v aktivnosti vključiti predvsem domača podjetja. To naj bi dalo dodaten zagon domačemu gospodarstvu, ki ga je »abenomika« (po japonskem premieru Abeju) po dolgih letih spet dvignila iz recesije. V času gospodarskega prebujanja številna japonska podjetja, ki so do zdaj poslovala predvsem na Japonskem in v Aziji, iščejo odskočno desko za širitev v Evropo.

Slovenija bi lahko to bila s svojim geografskim položajem in izobraženo angleško govorečo delovno silo. Odlična slovenska vstopnica za japonski olimpijski vlak je vsekakor naš zlati olimpionik Miro Cerar, ki ga Japonci še vedno zelo cenijo, in pa ugled ter nagrade Slovenije kot zelene, trajnostno usmerjene.

Japonski koncept družbe 5.0 priložnost za izbrana slovenska podjetja

Sodelovanje med Slovenijo in Japonsko lahko ob pomoči slovensko-japonskega poslovnega sveta oblikuje številne razvojne priložnosti tudi za mala in srednja slovenska podjetja. Slovenska in japonska podjetja sodelujejo v mobilnosti, logistiki, robotiki, energetiki, medicini in na drugih področjih, japonski koncept družbe 5.0 pa ponuja možnost sodelovanja na precej višji ravni. Slovenija ima priložnost, da postane evropska partnerica Japonski pri skupnem razvoju kompleksne ideje. Načrtujejo ustanovitev skupne ekipe strokovnjakov, ki bodo izdelali strateški načrt za vpeljavo družbe 5.0 v Sloveniji. Ključni nosilec pobude je najvplivnejše japonsko gospodarsko združenje Keidanren. Njegov predsednik je Hiroaki Nakaniši, ki je obenem tudi predsednik Hitachija.

»Pričakujem, da bodo mlada zagonska podjetja, ki imajo manj virov, a velike inovativne ideje, izkoristila prednosti integracije kibernetskega in fizičnega prostora. Pri tem potrebujejo organizacijo, ki bo koordinirala poslovni ekosistem, s čimer bo njihovo sodelovanje z drugimi tehnološkimi ponudniki, investitorji in strankami precej olajšano,« je povedal Koiči Akaiši, pomočnik ministra za inovacijsko politiko v sekretariatu kabineta japonske vlade.

Eden od članov slovensko-japonskega poslovnega sveta je podjetje XLAB, prav tako partner Slovenske hiše v Tokiu 2020. Podjetje XLAB koncept japonske družbe 5.0 aktivno sooblikuje že vrsto let. Ena izmed novosti v japonski poslovni kulturi je namreč delo na daljavo, pri čemer XLAB japonskim korporacijam ponuja programsko orodje, ki jim to omogoča. »XLAB je na japonskem trgu prisoten že od leta 2005. Skupaj s partnerskim podjetjem iz Tokia se nam je v zadnjih letih uspelo prebiti na vodilno mesto med ponudniki programske opreme za dostop do oddaljenih računalnikov in pomoč na daljavo. Naš izdelek ISL Online uporablja že več kot 2.500 japonskih podjetij, med njimi tudi velike korporacije, kot so Canon, Mitsubishi, Citizen, SoftBank, Casio ... XLAB proda 98 odstotkov licenc za izdelek ISL Online v tujino, od tega 43 odstotkov izvoza pomeni Japonska,« pove Jure Pompe, direktor XLAB. »Z veseljem smo pristopili k projektu Slovenska hiša 2020, ki jo nameravamo uporabiti kot športno-poslovno platformo za utrjevanje sodelovanja z japonskimi podjetji. Na nekatere športne dogodke med olimpijskimi igrami ter na pogostitev v Slovensko hišo smo do zdaj povabili že nekaj deset naših ključnih japonskih partnerjev in strank, ki so bili nad vabilom navdušeni,« doda Pompe.

Pomoč evropskih iniciati

Za partnerstvo s Slovensko hišo so se odločili tudi v podjetju Knauf Insulation, čeprav za zdaj ne sodelujejo v slovensko-japonskem poslovnem svetu, pa vendar s pomočjo japonskih podjetij v Sloveniji in EU navezujejo stike z njihovimi matičnimi podjetji na Japonskem. »Je pa tudi na ravni EU kar nekaj zanimivih iniciativ, ki pomagajo EU-podjetjem vstopiti na japonski trg. Naj omenim recimo program »EU route to Japan«, ki med drugim tudi sofinancira predstavljanje EU-podjetij na izbranih sejmih na Japonskem. Predvsem je ta program odlična rešitev za manjša in srednja podjetja, saj z malo sredstvi razmeroma preprosto pridejo do prvih poslovnih stikov,« komentira Jure Šumi, vodja razvoja zelenih rešitev pri Knauf Insulation.

Olimpijske igre kot trženjsko orodje

»Olimpijske igre v Tokiu so za samo metropolo kot tudi Japonce neke vrste prelomen dogodek. Vsi na Japonskem so v velikem pričakovanju, saj se hočejo svetu predstaviti kot odprta, do tujcev prijazna družba. Že zdaj se čuti, da postajajo domačini bolj odprti, kot so bili še pred nekaj leti. Dejansko vsi nekako živijo za naslednje poletje. Zato je za nas sodelovanje pri projektu Slovenska hiša v Tokiu tudi priložnost za dodatno popestritev naših aktivnosti na Japonskem, kjer smo že prisotni z rešitvami za ozelenitev mestnih središč (na primer z rešitvami za zelene strehe in zelene fasade) ter izdelki za toplotno izolacijo bele tehnike. Olimpijske igre bodo za nas dejansko trženjsko orodje, s katerim bomo na eni strani poglobili dobre odnose s strateškimi partnerji, na drugi pa razširili našo prepoznavnost tudi na druge ključne deležnike, ki nam lahko v prihodnje pomagajo pri nadaljnji širitvi poslovanja. Nekajurni dogodek, ki ga nameravamo za nekaj ključnih morebitnih partnerjev med olimpijskimi igrami pripraviti v Slovenski hiši, bo prav gotovo dobra naložba,« še doda Šumi.

Da šport omogoča izjemno pomembne povezave na poslovnem področju, priznavajo tudi na Športni loteriji. »Olimpijke in olimpijci osvajajo nove mejnike v športu na olimpijskih igrah, tudi ob podpori uspešnih slovenskih podjetij. Uspešna slovenska podjetja pa bodo nove uspehe zgradila v povezovanju ob projektu Slovenska hiša, ki bo tudi v Tokiu povezovala šport, gospodarstvo in znanje na poti k novim uspehom. Športna loterija je ponosni partner uspešnih zgodb, ki jih s povezovanjem ustvarja slovenski šport,« komentirajo pri Športni loteriji.