FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Borza terjatevpro

Kriptovalute in ICO – dve leti pozneje

Čas branja: 9 min
11.10.2018  11:03
Kriptovalute in ICO – dve leti pozneje

Avtor: Marko Rant, direktor podjetja Borza terjatev

September 2016

Septembra 2016 je na slovenski start-up sceni završalo. Novoustanovljeni in do tedaj povsem neznani start-up ICONOMI je izvedel lastno kampanjo množičnega financiranja (crowdfunding) in s prvo izdajo kripto kovancev (initial coin offering) zbral prek 10 milijonov dolarjev. Ta uspeh je ICONOMI v tistem času uvrstil med 15 najbolj uspešnih tovrstnih kampanj na svetu. Like - ever!

Dobro se spominjam, kako sva s partnerjem Gašperjem na Borzi terjatev dnevno spremljala potek njihove ICO-kampanje, navijala in se hkrati čudila. Kako fantastičen uspeh za slovenski start-up! Ampak kako, za vraga, z novim podjetjem, brez zgodovine, brez razvitega produkta in samo na podlagi teoretičnega poslovnega načrta (white paper) izvedeš crowfunding kampanjo in zbereš 10 milijonov?! Na Borzi terjatev smo ravno v tistem času na platformi CONDA zbirali sredstva in smo z razvitim produktom in ob rasti poslovanja napenjali mišice, da smo spravili skupaj "komaj" 70 tisoč evrov!

In ali je ICONOMI sploh pravo podjetje?! Pa kaj točno je njihov poslovni model? Kaj pomeni, da so izdali nov kriptokovanec? Resnici na ljubo, nobeden od naju tega takrat ni čisto dobro razumel. Vendar sva se z Gašperjem zavedala, da je bil postavljen nov mejnik možnega.

Marec 2017

Marca naslednje leto sem prejel povabilo kamniškega podjetniškega inkubatorja KIKštarter za sodelovanje na enem izmed njihovih dogodkov. Mladim podjetnikom iz Kamnika so želeli predstaviti zgodbe treh "uspešnih" slovenskih start-upov. Jaz sem zastopal barve Borze terjatev, moja soborca pa sta bila Matej Gregorčič iz podjetja Viberate in Andraž Tori iz Zemante.

(Za začetek smo vsi povedali, da se nimamo ravno za vzor uspeha.)

Dogodek se mi je najbolj vtisnil v spomin po pogovoru, ki sem ga ob okrogli mizi imel z Matejem Gregorčičem. Tik preden smo začeli dogodek, je Matej prek prenosnika v živo spremljal trgovanje na kriptoborzah. »Marko, a ti kaj trguješ? Tole leti v nebo!« mi je povedal in omenil, da osebno pozna ljudi, ki so z rudarjenjem kriptovalut z nekaj tisoč evri vložka skoraj čez noč postali milijonarji.

Matejev komentar je bil na mestu. V začetku leta 2017 so se kriptoborze po svetu začele prebujati. Skupna kapitalizacija vseh svetovnih kriptovalut je v prvem trimesečju leta poskočila za več kot 40 odstotkov, število različnih kriptokovancev v obtoku pa se je prek novih ICO – torej takšnih, kot jo je izvedel tudi ICONOMI – hitro povečevalo. Pa to ni bilo še nič.

Jaz se takrat kljub Matejevemu zagretemu prigovarjanju nisem pustil premakniti. Ker sem bolj konservativne narave, sem se raje držal evrov in sem še naprej zavestno ignoriral navdušence nad blockchainom.

Oktober 2017

Konec aprila 2017 je trgovanje na kriptoborzah dobilo raketni pospešek in do konca septembra se je skupna kapitalizacija vseh svetovnih kriptovalut povzpela že na skoraj 150 milijard ameriških dolarjev – več kot osemkratnik kapitalizacije ob začetku leta!

Novi ICO kriptokovancev so se vrstili drug za drugim in vsak teden so padali novi rekordi. Po zanimivem spletu okoliščin je kriptotrend pljusknil v Slovenijo še s precej večjo intenzivnostjo kot drugod. Cofound.it, Quantum, Rialto, SunContract, Viberate, Money Rebel – kar naenkrat so slovenski start-upi čez noč zbrali milijone z izdajo novih kriptokovancev! Minister za javno upravo Boris Koprivnikar in predsednik vlade Miro Cerar, ki sta se z nebrzdanim navdušenjem pridružila karavani, pa sta blockchain evforiji dodala še pečat političnega odobravanja. Slovenija je postala kriptoprestolnica Evrope.

Moji osebni zadržanosti do blockchaina oziroma kriptoevforije je dno izbil Hive Project, ki je avgusta 2017 v svojem ICO zbral 8,5 milijona dolarjev. Če malo poenostavim – Hive je v svojem white paperju svetu obljubil borzo terjatev na blockchainu. Moji znanci in kolegi so me začeli klicati in spraševati, ali sodelujem pri tem projektu in ali je v ozadju tega ICO Borza terjatev in če ne, kdaj ga bomo naredili mi. Tega nisem mogel več ignorirati. Čas je bil, da zaviham rokave in preverim, kaj se dogaja.

Poleti in jeseni 2017 sem se tako vrgel v raziskovanje, bral članke, hodil na blockchain konference in se pogovarjal z vsemi kriptoentuziasti, ki so se mi približali. Kar sem ugotovil, me je povsem fasciniralo.

Zadostuje, če zapišem, da je tehnologija blockchain kompleksna in disruptivna obenem. Ravno prava kombinacija, da se okrog nje lahko nameša veliko megle, ki se potem prodaja hitrega zaslužka željnim množicam. In točno to se je dogajalo poleti in jeseni 2017 – start-up podjetja, ki so obljubljala razvoj različnih novih storitev na podlagi tehnologije blockchain, so začela množično zbirati sredstva z izdajo lastnih kriptokovancev. In na tem trgu je vladal popolni divji zahod.

Tipičen initial coin offering iz sredine leta 2017 je bil približno tak.

Predstavljajte si, da želite zgraditi nov kriptolunapark. Skupaj s podjetniškimi kolegi najprej napišete ohlapen poslovni načrt, pridobite nekaj znanih osebnosti iz sveta kriptolunaparkov, da vas podprejo (advisors & influencers), javno objavite svojo namero in se udeležite nekaj blockchain konferenc. Potem pa zabave lačni množici vnaprej prodate kriptovstopnice za vaš še neobstoječi lunapark (ICO). Za nekaj milijonov dolarjev vstopnic.

Zgrabite pokovko in berite dalje, kajti najboljše šele prihaja.

Recimo, da ste v ICO izdali 10 milijonov vstopnic in od kriptonavdušencev zbrali 10 milijonov dolarjev. Logično bi torej bilo, da vlagatelji, ki so vplačali denar, za vsak dolar vložka prejmejo po eno vstopnico, mar ne?

Zmotili ste se. V tipičnem ICO so vlagatelji prejeli zgolj 60 do 80 odstotkov vseh izdanih kriptokovancev, torej med 0,6 in 0,8 vstopnice za vsak vloženi dolar.

Kaj pa preostalih od 20 do 40 odstotkov kovancev? Večji del teh so si med sabo razdelili kar ustanovitelji start-upa, nekaj so jih namenili svetovalcem, nekaj pa so jih rezervirali za prihodnje partnerje. Če ste torej direktor blockchain start-up podjetja, ki je pravkar izvedlo ICO, imate zdaj na računu podjetja 10 milijonov dolarjev, ki ste jih zbrali z izdajo, na svojem osebnem računu pa še za kak milijon pravkar izdanih kriptokovancev vašega lastnega podjetja. Cool.

(Ne pozabite, lunapark v tem trenutku še ne stoji. Vse, kar obstaja, je kakih 20 strani dolg white paper.)

In na tej točki nastopi največja fantazija. Imetniki vstopnic za vaš prihodnji kriptolunapark morajo zdaj počakati kako leto ali dve, da lunapark zgradite, preden lahko te vstopnice dejansko unovčijo in uporabijo vaše storitve. Vendar je takšno čakanje dolgočasno. Da vlagatelji v tem času ne bi bili zaklenjeni v nelikvidni naložbi, lahko izdajatelj te vstopnice uvrsti v trgovanje na eno izmed svetovnih kriptoborz. Imetniki kriptovstopnic lahko zdaj z njimi prosto trgujejo, jih prodajo ali kupijo še več. Ne samo to – izvajajo lahko shorting ali pa margin trading. In kar naenkrat dobijo vstopnice za vaš lunapark na svetovnih kriptoborzah svoje lastno življenje.

Že zelo zgodaj v letu 2017 se je izkazalo, da vlagatelji, ki kupujejo nove kriptovalute v ICO, tega ne počnejo z namenom, da bi te kovance držali zaradi njihove (prihodnje) uporabne vrednosti, temveč so jih v 99 odstotkih kupovali z namenom hitrega zaslužka, ker so pričakovali, da bo njihova vrednost po končanem ICO na kriptoborzah poskočila.

Za nameček pa še malo dodatne zabave. Velika večina start-up podjetij denarja v okviru svojega ICO dejansko ni zbrala v ameriških dolarjih, temveč v drugih kriptovalutah. ICONOMI je na primer sredstva zbral delno v dolarjih, delno v evrih, delno pa v kriptovalutah bitcoin, eter in še nekaterih drugih. Skupna vrednost košarice vseh teh fiat in kriptovalut je ob koncu njihovega ICO znašala 10,6 milijona dolarjev. Vendar pa, ker je ICONOMI zbrana sredstva še naprej večinoma držal v kriptovalutah in ker je v vmesnem času vrednost teh silovito narasla, se je vrednost njegovega premoženja do konca leta 2017 zvišala na neverjetnih 327 milijonov dolarjev!

Takšno dogajanje v kriptosvetu v sredini leta 2017 je bilo idealna podlaga za raznovrstne manipulacije. Hekerji so vdirali v elektronske denarnice in vlagateljem kradli valute. Ustvarjale so se piramidne sheme, kot je bil BitConnect. Pa tudi podjetniške start-up ekipe, ki niso imele izrecnih zlih namenov, so bile prežete s konflikti interesov. Ne trdim, da so vsi ICO in vsa blockchain start-up podjetja slabi. Vendar trdim, da je bilo med njimi cel kup "nategov".

Ne verjamete? Naj vam povem, da je bil julija 2017 uspešno izveden ICO z imenom FuckToken (ticker oznaka: 'FUCK'), ki je zbral 30 tisoč dolarjev, tržna kapitalizacija tega kriptokovanca pa je na borzah kmalu potem poskočila na vrednost več kot milijon dolarjev. Pri čemer je bila izdaja izvedena kot javno napovedana potegavščina, ki naj bi razkrinkala brezglavo mrzlico kriptovlagateljev. Veliko drugih ICO je bilo veliko bolj malignih.

V svoji raziskovalni vnemi pa sem želel tudi sam izkusiti, kako ta norija poteka od blizu. Oktobra 2017 sem tako odprl trgovalni račun na eni izmed kriptoborz in z dva tisoč evri skočil v bazen. Kupil sem nekaj bitcoinov in etrov in postal kriptovlagatelj.

Januar 2018

Med decembrom 2017 in januarjem 2018 je kriptobalon dosegel vrhunec – vrednost bitcoina je za trenutek celo presegla vrednost 20 tisoč dolarjev, skupna tržna kapitalizacija vseh svetovnih kriptovalut pa je narasla do 800 milijard dolarjev. Padali so še zadnji rekordi novih ICO.

Moj vložek v višini dva tisoč evrov, ki sem ga sredi oktobra 2017 vložil kriptovalute, se je v tem času podvojil. Na tej točki se mi je uspelo zavestno odlepiti od kriptoevforije, v katero sem – priznam – padel tudi sam. Kljub svoji začetni odločenosti, da bom na svoj vložek gledal kot na nekakšen znanstveni poskus, sem se zalotil, da me je strah, da bom zamudil odlično priložnost (fear of missing out), vlekel kot magnet, tako da sem trgovanje na kriptoborzah spremljal že čisto vsak dan. Spomnim se, kako je nekega dne vrednost bitcoina na borzi pred mojimi očmi poskočila za 10 odstotkov v vsega petnajstih minutah in sem se jezil, ker nisem malo pred tem stisnil tipke za long margin trade. Verjemite mi, zadeva zasvoji.

Januarja 2018 sem zato zavestno sprejel odločitev, da se bojim katerekoli naložbe, ki se ji vrednost podvoji v roku treh mesecev, in tako sem po čistem naključju točno na vrhuncu balona prodal vse svoje kriptokovance. S tem se je končala moja kratka in sladka kariera kriptotrejderja.

September 2018

Oktobra 2017 sem v četrtletnem poročilu svojim partnerjem na Borzi terjatev napovedal, da bo ICO-balon počil v šestih do 12 mesecih. Večina start-upov, ki so tako zbrali sredstva, ne bo nikoli dostavila obljubljene platforme oziroma storitve. Ko se bodo vlagatelji tega zavedeli, bo vrednost njihovih kovancev na kriptoborzah strmoglavila. Zaradi panike na trgih in izkrivljenih informacij vlagatelji ne bodo jasno vedeli, katera blockchain start-up podjetja so resna in katera ne, zato bodo posledice čutili tudi tisti podjetniki, ki bodo dejansko opravili svoje delo.

Matej Ramuta, ustanovitelj start-up podjetja SmartNinja, je aprila 2018 v svojem blogu napovedal prihod ICO-zombijev – start-up podjetij, ki so prek ICO prišla do velikih vsot denarja, pozneje pa ugotovila, da se njihove briljantne blockchain poslovne ideje v bistvu ne da uresničiti. Takšna podjetja imajo prazno dušo, vendar polno denarnico. Kaj narediti, ko veste, da nikoli ne boste mogli izpolniti dane obljube, na računu pa vam še zmeraj ležijo milijoni?

Matej je napovedal, da bodo tisti blockchain podjetniki, ki premorejo vsaj nekaj moralne vesti, enostavno odpoklicali svojo ICO-izdajo in zbrana sredstva (kolikor jih je še ostalo) vrnili imetnikom kriptokovancev.

In zgodilo se je točno to.

Med slovenskimi blockchain start-up podjetji je orožje prvi položil Quantum, ki je maja 2018 objavil, da ne bo več nadaljeval razvoja obljubljene trgovalne platforme. Da poraz ne bi bil tako očiten, so dosegli dogovor o združitvi z ICO start-upom Tokens in svoje kovance QAU enostavno konvertirali v kovance DTR, ki jih je izdal Tokens. Prvi slovenski kripto M & A deal!

(Naj na tej točki zapišem – odlično zanje. Podjetje Tokens vodi ustanovitelj Bitstampa Damian Merlak, ki ima kot podjetnik odličen track record.)

Sredi septembra pa je kot strela z jasnega udarila novica, da eden od prvih slovenskih ICO start-upov Cofound.it zapira svoja vrata in da bo imetnikom CFI-kovancev razdelil premoženje, ki mu je še ostalo.

Cofound.it je junija 2017 v svojem ICO zbral 15 milijonov dolarjev. Njihova poslovna ideja pa je bila postaviti platformo in razviti ekosistem, ki bo drugim perspektivnim blockchain start-up podjetjem omogočal kakovostno izvajati novega ICO.

Kakšen je bil razlog za odločitev Cofound.it, da neha poslovati? Direktor podjetja Daniel Zakrisson je v svojem blogu zapisal, da se je ICO-trg popolnoma sprevrgel in da Cofound.it v takšnem okolju ne more uresničiti svoje vizije. No shit. Žal je Cofound.it to potezo – ki je sicer povsem logična in v bistvu poslovno iskrena in pravilna – izvedel nekoliko netaktično in se znašel na naslovnicah vseh medijev v Sloveniji.

Precej več občutka za javno komuniciranje občutljivih informacij je pokazal ICONOMI, ki je dva tedna pozneje – točno dve leti po uspešno končanem ICO, ki je stresel Slovenijo – objavil namero za poslovno prestrukturiranje in preoblikovanje v delniško družbo. Imetnikom ICN-kovancev pa so ponudili izbiro – povrnitev v obliki vračila sredstev ali pa zamenjava za delnice v novem podjetju.

In kakšni so bili razlogi v tem primeru? ICONOMI je eden tistih redkih ICO start-upov, ki dejansko delujejo, saj so obljubljeno platformo za vlaganje v kriptovalute že razvili in lansirali. Vendar pa so se zaradi zgodaj izvedenega ICO in poznejše neverjetne apreciacije vrednosti njihovega portfelja vseeno delno ujeli v past "zombi ICO".

ICONOMI je v drugem četrtletju 2018 dosegel vsega 400 tisoč dolarjev prihodkov ob skupni bilančni vsoti 149 milijonov dolarjev. Podjetju na računih leži precej več (kripto in fiat) denarja, kot ga potrebuje. Njihova "žetonska ekonomija" ne deluje, ker je v obtoku preveč ICN-kovancev. Zato so se odločili in naredili edino pravilno in primerno stvar – imetnikom kovancev ICN so omogočili izbiro med poplačilom ali preoblikovanjem v delniško strukturo.

In za konec še enkrat – ne trdim, da so vsi ICO in vsa blockchain start-up podjetja slabi. Pravzaprav ravno izpostavljena primera ICONOMI in Cofound.it predstavljata primer dobre prakse v ICO-svetu, saj sta obe podjetji sprejeli nepopularno, vendar vsebinsko in logično edino pravilno odločitev. Številni drugi tega niso naredili in še naprej skrivajo praznino v svojem drobovju. Postali so "ICO-zombiji" – podjetja, ki pravzaprav ne delajo nič produktivnega, njihovi direktorji pa v letalih letijo v prvem razredu in se po cestah vozijo naokrog v lamborghinijih.

Pa naj jim bo – vsaj enkrat v svoji zgodovini smo Slovenci nategnili cel svet in tujcem pobrali denar.

Razkritje: Marko Rant je direktor in soustanovitelj finančnega start-up podjetja Borza terjatev, ki ne uporablja tehnologije blockchain.
PRO
Članki
Članki Zakaj vas mora zanimati boniteta lastnega podjetja – in kako jo izboljšati?

Približuje se konec leta, čas, ko se finančni direktorji začnejo pripravljati na vsedržavno skupinsko fotografiranje podjetij, ki mu...

PRO
Članki
Članki Kako spremenite terjatve v denar?

Imate podjetje in si želite po enostavni poti zagotoviti likvidnost s prodajo terjatev na borzi?

PRO
Članki
Članki Vašim partnerjem likvidnost, vam dodaten vir prihodkov

S partnerskim programom Borze terjatev svojim poslovnim partnerjem na preprost način omogočite hitro in enostavno pot do likvidnosti,...

PRO
Članki
Članki Prodaja terjatev kot alternativni vir financiranja

Majhna in srednje velika podjetja se pri svojem poslovanju pogosto srečujejo z neprijetno resnico – večina njihovih dobaviteljev in...

PRO
Članki
Članki Urejene bilance – dobra boniteta

Približuje se konec leta, čas ko se finančni direktorji začnejo pripravljati na vsedržavno skupinsko fotografiranje podjetij, ki mu...