FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Borza terjatevpro

Bi šli na kavo in jo plačali 60 dni kasneje? (..in Vegradova pogodba...)

Čas branja: 2 min
22.09.2016  17:55
Zgodba s srečnim koncem...
Bi šli na kavo in jo plačali 60 dni kasneje? (..in Vegradova pogodba...)

Še danes se z nasmehom spomnim, kako sem spoznal poslovne odnose in plačilne navade v gradbeništvu. Pomladi leta 2009 sem kot mlad finančni direktor prišel v podjetje Mineral in eden od prvih projektov, s katerimi sem se srečal v novi službi, je bila načrtovana obnova ljubljanske opere. Mineral se je kot podizvajalec potegoval za dobavitelja kamna in izvedbo kamnoseških del. Naš potencialni naročnik in glavni izvajalec del ni bil nihče drug kot - Vegrad.

Ko smo s strani Vegrada prejeli v podpis podizvajalsko pogodbo, sem bil šokiran. Če uporabim slikovito prispodobo, bi pogodba Mineral postavila na stol, nam okoli glave zavezala vrv, potem pa Vegradu podelila pravico, da stol spodmakne, če bi slučajno le preglasno zadihali. Seveda je vključevala tudi 60-dnevni odlog plačila, nobenih zavarovanj in prepoved odstopa terjatev. Vegradov izvršni direktor za kooperante mi je celo brez dlake na jeziku povedal, da moramo biti zadovoljni, da bomo sodelovali pri obnovi hrama slovenske kulture. Odlična razlaga, kajne?

Na srečo sem takrat v svoji naivnosti Vegradu podal toliko pripomb, sprememb in dopolnitev pogodbe, da so izgubili živce in raje sklenili pogodbo z drugim podizvajalcem. Vendar pa me je ta izkušnja naučila previdnosti, saj sem iz prve roke videl, kako velika podjetja svojim dobaviteljem vsiljujejo nemogoče pogoje. Tisto Vegradovo pogodbo pa sem si shranil za spomin in ob njej se lahko tudi vi nasmejite na tej povezavi.

Ampak zagotovo se to ne dogaja več?

Saj smo v Sloveniji v vmesnem času doživeli že sprejem dveh Zakonov o preprečevanju zamud pri plačilih! Novejši ZPreZP-1 med drugim postavlja omejitve glede najdaljših dopustnih plačilnih rokov in določa, da je 'očitno nepravičen pogodbeni dogovor' v razmerjih med gospodarskimi subjekti in javnimi organi ničen.

Ampak na podlagi naših dnevnih izkušenj na Borzi terjatev, vam lahko povem, da je omenjeni zakon v delu, ki določa najdaljše plačilne roke, le mrtva črka na papirju. Javna skrivnost je, da nekateri javni organi plačujejo dobavitelje z 60, 90 ali celo 120 dnevnimi zamudami. Še več - nekateri javni organi so odkrili pravno luknjo in že v razpisnih pogojih od dobaviteljev zahtevajo do 5-letni blagovni kredit!

Razmere med gospodarskimi subjekti niso nič kaj boljše. Med velikimi poslovnimi sistemi pogosto še zmeraj velja nepisano pravilo, naj bodo njihovi dobavitelji srečni in zadovoljni, da imajo posel. Dejanski plačilni roki v številnih panogah znašajo krepko čez 60 dni, naročniki pa svojim dobaviteljem v pogodbe standardno vsiljujejo klavzule o prepovedi odstopa oziroma prodaje terjatev.

Ali pa dolžniki v primeru odstopa terjatev svojim dobaviteljem zaračunajo dodatne provizije. Ja, prav ste prebrali - za to, da dolžniki v svojih evidencah poknjižijo spremembo upnika in spremenijo podatke za plačilo, si v nekaterih primerih vzamejo provizijo v višini tudi do 1,50% od vrednosti terjatve! 

Zakaj, se sprašujete? Hja - zato ker pač smatrajo, da lahko! Pa ni res, saj Obligacijski zakonik izrecno določa, da dolžnikova privolitev za odstop terjatve ni potrebna (419. člen) in da je v primeru gospodarskih pogodb odstop terjatev možen ne glede na morebitni dogovor o prepovedi odstopa (417. člen).

Kava danes, plačam čez 60 dni!

Si predstavljate, da bi takšne odnose in plačilne navade preslikali v naš zasebni vsakdan? Da bi šli v kavarno, restavracijo ali pa v kino in imeli za samoumevno, da boste svojo potrošnjo plačali šele čez 60 dni ali več? Zraven pa bi postavili še kakšen dodaten pogoj in povedali natakarju, naj bo srečen, da vam lahko streže?

Verjamem, da ne.

Na Borzi terjatev verjamemo, da imajo tudi dobavitelji poslovnih sistemov pravico, da denar za opravljene dobave prejmejo takoj. In ker sami ne moremo spremeniti plačilnih navad dolžnikov smo razvili organiziran trg, na katerem lahko podjetja svoje terjatve prosto prodajo po najboljših dosegljivih pogojih in tako hitreje pridejo do denarja.

Tudi če so se morali podpisati pod klavzulo o prepovedi odstopa terjatev. 

Avtor komentarja: Marko Rant, direktor in ustanovitelj Borze terjatev

PRO
Članki
Članki Kako najhitreje do svežega denarnega toka?

Financiranje v tradicionalnem offline svetu je počasno, vitka novonastala fintech podjetja za financiranje podjetij pa uspešno...

PRO
Članki
Članki Zakaj vas mora zanimati boniteta lastnega podjetja – in kako jo izboljšati?

Približuje se konec leta, čas, ko se finančni direktorji začnejo pripravljati na vsedržavno skupinsko fotografiranje podjetij, ki mu...

PRO
Članki
Članki Kako spremenite terjatve v denar?

Imate podjetje in si želite po enostavni poti zagotoviti likvidnost s prodajo terjatev na borzi?

PRO
Članki
Članki Vašim partnerjem likvidnost, vam dodaten vir prihodkov

S partnerskim programom Borze terjatev svojim poslovnim partnerjem na preprost način omogočite hitro in enostavno pot do likvidnosti,...