FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Bondorapro

just takes a minute to beat your bank

Z neposrednim posojanjem drugim do visokih obrestnih mer

Čas branja: 4 min
09.01.2019  14:15
Spletne posojilnice z izločanjem banke kot posrednika omogočajo bistveno višje obresti posojil.
Z neposrednim posojanjem drugim do visokih obrestnih mer
Foto: Zapp2Photo

Evropske in ameriške banke so, skladno z monetarno politiko obeh centralnih bank, v predkriznem času s pretiranim kreditiranjem, pogosto brez ustreznih varnostnih mehanizmov, posojale povsem brezkompromisno do stopnje, ko so v ZDA odobravale stanovanjska posojila ljudem brez prihodkov in brez premoženja (tako imenovana ninja posojila). Ravno takšna nezavarovana posojila so nato investicijske banke združevale v kompleksne finančne produkte, ki so septembra 2008 skorajda zrušili celoten finančni sistem. Banke so torej denar dajale številnim, ko ga sploh niso potrebovali.

Kreditni krč in problem transakcijskih stroškov

Po začetku krize pa so banke tako rekoč čez noč prešle iz ene skrajnosti v drugo. Od posojanja vsem so prešle v pretirano zategovanje kreditiranja tako fizičnih oseb kot tudi podjetij. V času kreditnega krča med letoma 2009 in 2013 pogosto tudi podjetja z dobrim poslovanjem niso mogla pridobiti ustreznih posojil za financiranje poslovanja. Visoko ceno restriktivne monetarne politike so plačale številne evropske države, ki so se morale za financiranje zateči k Evropski centralni banki (ECB) in Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) ter sprejeti izredno težke pogoje odplačevanja.

Zahodne družbe s svojo vse večjo družbeno neenakostjo delujejo kot piramidne strukture, katerih temelj so več sto milijonov pasivnih porabnikov, je dejal ekonomist Ronald Coase, ki je zagovarjal tezo, da je tako zaradi transakcijskih stroškov posamičnih sistemov, katerih dober primer so prav banke. Vodilni v centralnih in pa poslovnih bankah se tako odločajo o tem, katera banka lahko komu posodi denar in pod kakšnimi pogoji.

Tiha revolucija na spletu

Na srečo številnih, pogosto manj premožnih ljudi je razvoj interneta prinesel razvoj novih vrednostnih ekosistemov, ki omogočajo, da sami neposredno ustvarjajo nove poslovne modele in tržne priložnosti, ki obidejo potrebo po posrednikih. Medtem ko se v zadnjih letih izredno veliko govori o tehnologiji veriženja blokov in kriptovalutah, pa pravo finančno revolucijo pomeni nov sistem zunajbančnega posojanja, ki je dobil veliko pozornosti prav v času kreditnega krča. Medtem ko je torej svet opazoval razvoj kriptovalut (v zgolj špekulativni naložbeni razred) je v ozadju tiho potekala prava revolucija.

Ideja spletnih posojilnic je razmeroma preprosta in zato tudi učinkovita. Temelji na tem, da ljudje hranijo, torej posojajo denar bankam, v zadnjih letih po tako nizkih obrestnih merah, ki ne dosežejo niti stopnje inflacije, tj. rasti cen dobrin. Denar torej na bankah v zadnjih leta izgublja svojo realno vrednost.

Hkrati drugi ljudje pri bankah najemajo posojila. Ljudje torej, poenostavljeno gledano, posojajo ljudem, celoten proces in pogoje pa določa posrednik, torej banka. Zakaj torej ljudje ne bi posojali neposredno drugim ljudem pod svojimi pogoji ter se pri tem izognili visokim transakcijskim stroškom in pogojem, ki jih določajo banke? Prav to je ideja spletnih platform, ki se ukvarjajo s posredovanjem posojil (P2P ali "peer to peer" posojila).

Posojilne platforme torej namesto bank povežejo varčevalce oziroma vlagatelje s posojilojemalci – to so posamezniki ali pa predvsem manjša in srednja podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev bančnega posojila ali pa želijo do teh priti hitreje oz. pod bolj ugodnimi pogoji.

Stroškovna učinkovitost

Ker imajo spletne platforme precej nižje stroške poslovanja od bank, lahko upravljavci platform prihranke prenesejo na svoje uporabnike – kar pomeni večje donose za posojilodajalce oziroma nižje obrestne mere za posojilojemalce.

Resda v nasprotju z varčevalci v bankah posojen denar nima jamstva posamične države, pa vendar podatki posamičnih spletnih posojilnic kažejo, da vlagatelji ostanejo nepoplačani v manj kot odstotku primerov, njihov obljubljeni donos pa dosegajo dolgoročne povprečne donose delniških naložb.

Analiza podatkov in napredni algoritmi za izračun tveganj

Tehnološke prednosti spletnih platform ne temeljijo zgolj na precej hitrejših in bolj preprostih postopkih. Bistveni so njihovi algoritmi, ki uporabljajo poglobljeno analizo podatkov v realnem času za zniževanja tveganj in optimiziranje donosov posojenih oz. vloženih sredstev. Tako slabša "kreditna" ocena posameznika pomeni višje obrestno mero, algoritmi pa izredno uspešno izračunavajo razmerje posamičnih posojil med tveganjem in donosom. Avtomatizacija poleg tega poskrbi za razpršitev posamične naložbe na več deset ali celo več sto različnih posojil.

Primer dobre prakse: Bondora

Panoga P2P je v zadnjih nekaj letih pridobila ogromno popularnost. Vendar so se nekateri vlagatelji počutili izključeni iz priložnosti, ker so menili ali pa dejansko niso imeli dovolj izkušenj. Tako že nekaj let obstaja veliko povpraševanje vlagateljev po načinu vlaganja, ki je preprost, ima zanesljiv neto donos in ga ponuja zaupanja vredna platforma.

Go & Grow je preprosta, učinkovita in zaupanja vredna investicijska storitev podjetja Bondora. Deluje tako enostavno (če ne celo lažje) kot tradicionalne naložbene metode, obenem pa vam prinaša zavidljivo donosnost 6,75% letno.* Na račun preprosto nakažete denar, nato pa si lahko vsak dan ogledate in spremljate svoj donos. Še več, za vaša naložba ni časovno določena, kar pomeni, da lahko z lahkoto izplačate svoj denar in zaprete račun.

Ko ustvarite nov račun Go & Grow, morate določiti cilj in namen naložbe. Namen vaše naložbe je lahko velik nakup, kot je poroka ali nov avto… Funkcija za določanje ciljev vam pomaga ugotoviti, koliko denarja želite zbrati in do katerega datuma. Go & Grow vas bo obveščal o tem, ali ste na poti, da dosežete svoj cilj ali če ste zaostali.

Go & Grow ponuja, poleg visokega ciljnega donosa 6,75 odstotka*, tudi druge konkurenčne prednosti, kjer je bistvena likvidnost, kar pomeni, da se vložena sredstva lahko izplačajo kadarkoli. Stroški izplačila znašajo 1 evro (ne glede na velikost računa) medtem ko letnih provizij za "upravljanje" Bondora ne zaračunava.

Pomembno je razumeti, da je pri takšnem načinu vlaganja tveganje nižje, kot pri ostalih produktih Bondore, kar pa je doseženo z razpršitvijo naložb, ki ga izvaja napredna in zanesljiva tehnologija ter mnoge avtomatizirane funkcije. Sicer lahko dostop do svojega računa delite z ljudmi, katerim zaupate.

Edina davčna obveznost je plačilo davka od obresti.

Priložnost v času rekorno nizkih obrestnih mer ter velikih padcev delniških trgov

Razmah spletnih posojilnic, kot je Bondora, prihaja ravno v času, ko se še vedno rekordno nizkim obrestnim meram bančnih depozitov pridružuje še, kot zaenkrat kaže, obrat delniških trgov in začetek medvedjega trenda padanja vrednosti delnic. Tako se zdi neposredno posojanje drugim v tem trenutku gotovo za verjetno enega najbolj smiselnih načinov plemenitenja privarčevanih sredstev.

*Pojasnilo glede pričakovanih donosov

Omejitev odgovornosti terja navedbo sicer dokaj zdravorazumskega dejstva: kot pri vseh naložbah je vaš vložen kapital lahko ogrožen, kar pomeni, da naveden donos naložbe ni zagotovljen, ampak ciljni. Kar pomeni, da znaša do 6,75% letno. Preden se odločite za vlaganje, si oglejte izjavo o tveganju podjetja Bondora ali se, če je potrebno, posvetujete s finančnim svetovalcem.

Razkritje: Sponzor vsebine je podjetje Bondora Capital OÜ, ki je lastnik spletne platorme Bondora.