FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Bauhauspro

Da bo zares dobro!

10 napak, ki vas lahko stanejo letine

Čas branja: 4 min
25.09.2017  09:02
Imate vrt? Gotovo veste, da napačna priprava vrta za zimsko spanje lahko botruje slabšemu pridelku v naslednjem letu.
10 napak, ki vas lahko stanejo letine

Tako, vrtnine smo večinoma pospravili, nekaj jih še bomo, pred prvo zmrzaljo pa se bodo vrtičkarji gotovo lotili skrbnih priprav zemlje za zimsko spanje. Marsikdo pa pri preveliki skrbi, da bi vrt kar najbolje pripravil za zimovanje, naredi kakšno napako, prav ta pa je morda posledica slabšega izgleda in manjšega pridelka v naslednjem letu. Čeprav ima vsak vrtičkar 'svojo tehniko' vzdrževanja vrta, pa nekaj splošnih pravil le velja za vse enako. Aleš Tomažič, bloger o vrtnarjenju, nam je zaupal 10 napak, ki jih vrtičkarji pri jesenskih vrtnih opravilih naredijo najpogosteje.

1. Najpogostejša napaka pri jesenskih opravilih v naših vrtovih je predolgo ohranjanje rastlin v zemlji. Ko začnejo veneti in odmirati, jih takoj odstranite. Odstranite vse dele nad zemljo, torej liste in stebla, morebitne pridelke in sadeže, odstranite tudi korenine. Odmrli deli rastlin so namreč pravi magnet za plesni, razne glive in druge bolezni, ki se prenašajo v naslednje rodno leto in seveda tudi na ostale rastline, ki jih boste posadili naslednje leto.

2. Zastiranje prsti je zelo pomembno jesensko dejanje in je dejansko nekaj, kar gre z roko v roki s prejšnjim nasvetom. Torej, ko odstranite vse uvele in odmrle rastline, zakrijte prst z zastirko. Tako se prepreči divja rast raznovrstnih trav, ki so vse leto čakale, da dobijo zrak in planejo na prosto.

Običajno se jesenski plevel tako razraste, da ostane nadloga še kar precej časa in poskrbi, da boste lahko naslednjo sezono vrt morali pleti skoraj vsak dan.

3. Ne puščajte orodja in pripomočkov neočiščenih čez zimo. Ostanki plevela in raznih trav na grabljah in drugem vrtnem orodju povečujejo možnost bolezni rastlin. Opore za paradižnik ali mreže za kumare odstranite, jih dobro očistite, lahko tudi razkužite z mešanico sode bikarbone in vode.

4. Sadnega drevja ne obrezujmo v pozni jeseni. Od dolge sezone so drevesa že izčrpana in če jih režemo tik pred mrazom, je to zanje dodaten šok. Pustite sadnemu drevju naj v miru prezimi. Z dreves odstranimo vse plodove, ki so še ostali po obiranju in nočejo sami odpasti, saj so praviloma vir različnih okužb za prihodnje leto. Sproti odstranjujemo tudi vse listje, ki kaže znake škrlupa ali hruševe rje, ter jih uničimo.

5. Sadite mehko sadje, medtem ko so tla še vedno topla, da boste v naslednjem letu vzpostavili dober koreninski sistem za močno in zdravo pridelavo.

6. Ne privoščite si, da ne bi zavarovali sadnih dreves, če ste doma blizu gozda in imajo divje živali dostop do vaših rastlin. Pozimi so živali lačne in zelo rade oglodajo vse, kar diši po hrani.

7. Paziti moramo tudi, da vrta ne gnojimo preveč. Če je denimo pognojen z hlevskim gnojem - za vrt mora biti ta uležan, saj svež običajno 'požge' rastlinje -, je dobro vedeti, da se hranila iz njega sproščajo še vsaj tri mleta. Nekaterim vrtninam, na primer stročjemu fižolu, preveč gnojenja škodi.

8. Uporaba svežega gnoja na vrtu pa ima še druge nevarnosti. V njem se namreč čez zimo radi zadržujejo bramorji in drugi talni škodljivci, še vedno pa so v njem kaljiva tudi semena nekaterih plevelov.

9. Vrtne površine, potem ko z nje poberemo pridelek, ni priporočljivo pustiti prazne. 'Gola' zemlja je tako bolj neposredno izpostavljena vetru, ki jo odnaša, padavinam in sončnim žarkom. Pri obilnejših padavinah lahko pride do izpiranja hranil, ki iz zgornjega sloja preide v spodnje, kjer so težje dostopna rastlinam. Vse to lahko preprečimo z zelenim gnojenjem, z rastlinami, ki v zemlji preperijo in ustvarijo hranljivo gnojilo oziroma jo obogatijo z organskimi snovmi. Za zeleno gnojenje so primerne razne detelje, fižol, oljna repica, grah, bob, pa tudi ajda. Njihovo zelenje kmalu po setvi prekrije zemljo in jo s tem ščiti pred plevelom, izsušitvijo in izpiranjem hranil, koreninski sistem pa tudi rahlja zemljo.

10. Neposredno po deževju ni dobro obdelovati zemlje, saj jo s tem in s hojo po mokri zemlji zbijamo, kar škodi organizmom v njej. Premočeno zemljo obdelujemo šele, ko se ne prijema čevljev in orodja.

Sicer pa se je kljub vsej 'znanosti' o pripravi tal in izogibanju napakam treba zavedati, da je pridelek odvisen tudi od kakovosti prsti, prisotnosti škodljivcev v njej, vremenskih razmer in nenazadnje kakovosti semen.

Ponudbo vrtnega orodja, s katerim boste vrt lažje pripravili na zimo si oglejte v BAUHAUS-ovem letaku.

PRO
Članki
Članki Katere talne obloge narekujejo sodobne arhitekturne smernice?

Od enovitih talnih površin kuhinje, jedilnice in dnevne sobe do lesenih tal kopalnice

PRO
Članki
Članki Je kopičenje stvari sindrom krize srednjih let?

Četudi se od odsluženih stvari ne morete posloviti, še ne pomeni, da imate kompulzivno motnjo kopičenja stvari. Pa vendar, kam...

PRO
Članki
Članki Male velike iznajdbe: odvod toplega zraka iz prenosnih klim

Pogosto največja težava in zadržek pred nakupom prenosne klimatske naprave je odvod toplega zraka iz prostora

PRO
Članki
Članki Enkratni družinski dopust ali trajna uporaba novega bazena?

Predstava o bazenu na vrtu ob vse ugodnejših cenah ni več utopična.

PRO
Članki
Članki Kako in kdaj uporabiti klimatsko napravo?

Vroča poletja povečujejo potrebo in povpraševanje po klimatskih napravah. Kaj morate vedeti o uporabi?

PRO
Članki
Članki Kako s sončno energijo do energetsko učinkovitega doma?

Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji porabi dobrih štiri tisoč kilovatnih ur energije na leto. Sončna elektrarna, ki je na leto sposobna...

PRO
Članki
Članki Skandinavski dizajn z demokratičnim poreklom

Skandinavski dizajn je edino področje oblikovanja, ki mu pripisujejo demokratične lastnosti

PRO
Članki
Članki Litijeve baterije zdaj poleg avtomobilov tesla poganjajo tudi vrtna orodja

Vsaka energetska revolucija prinese bitko za vire kot tudi nov tehnološki napredek