FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? Sodobno bančništvopro

Neprivlačne obrestne mere, omejitve kreditiranja in fintech izzivalci. Kje bodo banke iskale prihodke?

Čas branja: 4 min
27.11.2019  15:19
»Kot bančniki ne moremo ustvarjati nekih eksotičnih produktov, hkrati pa so tudi pri tradicionalnih vse večje zahteve, da dokažemo, da smo sposobni upravljati tveganja,« pojasnjuje Blaž Brodnjak z NLB težavni položaj bank, ki so se znašle v primežu regulatorjev, monetarne politike ECB in vse drznejših poskusov finančnotehnoloških podjetij, ki želijo svoj del bančne pogače.
Neprivlačne obrestne mere, omejitve kreditiranja in fintech izzivalci. Kje bodo banke iskale prihodke?
Foto: Shutterstock

Večina strokovne finančne javnosti je za letos napovedovala obrat trenda in začetek zviševanja obrestnih mer pod taktirko Evropske centralne banke (ECB). Posledično je tudi javnost pričakovala začetek rasti obrestnih mer na bankah, kjer denar v primerjavi s stopnjo inflacije izgublja realno vrednost. Pa vendar so nato trendi šli v drugo smer. Mario Draghi se je z vrha ECB poslovil z napovedjo, da bodo obrestne mere še nekaj časa nizke. Še več, namesto dviga obrestnih mer za depozite je vse več govora o nižanju obrestnih mer, Nemčijo pa so že zajele negativne obresti za varčevalce, kjer so banke na fizične osebe že prenesle neposreden strošek negativnih obrestnih mer ECB.

»To (negativne obrestne mere) je fenomen, ki ga ne razumemo najbolje. So določeni vzroki, ki znižujejo dolgoročne obrestne mere. Večinoma so to demografska gibanja, saj se prebivalstvo v razvitih gospodarstvih stara. Zaradi tega imamo več varčevalcev kot porabnikov. Na svetovnem finančnem trgu je več prihrankov, zato so ljudje pripravljeni sprejeti nižje obrestne mere glede na enako povpraševanje. Ta trend se dogaja že desetletja in zdi se, da je zdaj prestopil nekakšno kritično točko. Poleg tega imamo kratkoročne negativne obrestne mere, ki pa so seveda poskus centralnih bank, da spodbujajo gospodarstva, vendar to deluje tam, kjer so banke zdrave in imajo dovolj kapitala, da povečujejo posojilno aktivnost. Banke v slabši finančni kondiciji ta proces zavirajo. Gre za precej neortodoksno denarno politiko, o kateri še ne vemo veliko, in ni še jasno, kako ta mehanizem deluje,« je pred kratkim za revijo Moje finance pojasnil Egon Zakrajšek iz ameriške centralne banke (Fed), ki začasno dela na Banki za mednarodne poravnave v Baslu.

Ob nadaljevanju takšne politike ECB, skupaj z nedavno omejitvijo Banke Slovenije glede dajanja potrošniških posojil, postaja vse bolj jasno, da bodo morale banke iskati nove priložnosti za zaslužek. Morda ta misija ne bi bila tako težavna, če se banke ne bi srečevale s skoraj sistemsko grožnjo disruptivnih finančnotehnoloških (fintech) podjetij, predvsem različnih ponudnikov denarnih transakcij s tehnologijo blockchain ter tako imenovanih neobank, kot sta Revolut in N26, ki z vzpostavitvijo novih, izključno digitalnih poslovnih modelov konkurirajo klasičnim bankam na področju nekaterih, predvsem plačilnih storitev.

McKinsey: Dobra polovica bank na svetu ne bi preživela nove krize

Kako resne so omenjene grožnje? Čeprav vse večje centralne banke bolje nadzirajo zdravje poslovnih bank in čeprav, vsaj za zdaj, še ni recesije, pa svetovna bančna industrija ni prav dobrega zdravja, kljub temu da je marsikatera država po zadnji finančni krizi svoj bančni sistem sanirala. Svetovalna hiša McKinsey opozarja, da kar 60 odstotkov bank na svetu ne ustvarja donosa, ki bi pokril ceno kapitala. Povedano drugače, dobra polovica bank na svetu ne bi preživela nove krize. Kako bodo torej banke reševale svojo prihodnost ter s tem posredno tudi finančno varnost in blaginjo ljudi?

Banke iščejo priložnosti v upravljanju premoženja in investicijskem bančništvu

Pri Združenju bank Slovenije (ZBS), kjer priznavajo, da upad prihodkov od izvajanja depozitno-kreditnih poslov krči neto obrestno maržo, pravijo, da banke v trenutnih razmerah v celotnem evropskem bančnem sistemu iščejo poslovne priložnosti tudi pri drugih storitvah oziroma nevtralnih bančnih poslih, kot so upravljanje premoženja, trgovinsko bančništvo, investicijsko bančništvo in podobno, kjer dohodek večinoma ustvarjajo z opravninami.

Večina od 11 slovenskih bank v sodelovanje s fintech podjetji

K spremembam poslovne strategije pa večino slovenskih bank ženejo tudi izzivi digitalizacije. Tako so banke, ki poslujejo v Sloveniji, v zadnjih treh letih največ tehnološko inovativnih produktov ponudile na področju plačilnih storitev; uvedle so mobilne denarnice, možnost plačila prek klepeta, uvedle nove mobilne in spletne aplikacije, pripravile plačilne storitve v skladu s PSD2, kmalu pa bodo na voljo tudi takojšnja plačila. Največ sprememb glede uvajanja novih tehnologij je v zadnjih treh letih doživelo tudi področje odobravanja posojil, podobni trendi pa se pričakujejo tudi v prihodnje. Večina od 11 slovenskih bank, ki so sodelovale v anketi ZBS, pri oblikovanju novih produktov že partnersko sodeluje s fintech podjetji ali pa se tovrstni poslovni odnosi vzpostavljajo.

Odprto bančništvo je tudi priložnost za banke in hranilnice

Kako se banke pripravljajo na izzive vstopa novih tehnoloških podjetij, smo povprašali tudi na Banko Slovenije. »Digitalizacija tudi na področju bančnih storitev prinaša večje spremembe, ki jih je delno pospešila tudi uvedba direktive o plačilnih storitvah na notranjem trgu (PSD2) v nacionalno zakonodajo. Na trgu plačil je tako že danes zaznano povečevanje konkurence med ponudniki plačilnih storitev, zlasti v segmentu novih plačilnih storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih. Hkrati pa digitalizacija in tako imenovano odprto bančništvo za slovenske banke in hranilnice pomenita tudi množico novih priložnosti in potencial za pridobitev konkurenčne prednosti pred drugimi ponudniki plačilnih storitev. Seveda pa je to, ali bo digitalizacija za banke in hranilnice postala grožnja ali priložnost, odvisno predvsem od njihovih prejšnjih in prihodnjih poslovnih odločitev,« komentirajo pri Banki Slovenije.

Kaj torej to vse skupaj pomeni za prihodnost bank? Če bi za sklepni komentar poprosili Blaža Brodnjaka, predsednika uprave skupine NLB, bi zelo verjetno ponovil besede iz našega nedavnega intervjuja: »Vprašanje je, koliko bančnega posla bodo čez deset let še opravljale banke, koliko pa tretji ponudniki. Prav v teh dneh je zaživela direktiva PSD2, ki prinaša tudi odprto bančništvo, kar bo za nas neka nova okoliščina, ki jo bo treba razumeti kot resno grožnjo, hkrati pa tudi kot priložnost, ker bomo tudi mi lahko dostopali do računov komitentov drugih bank in jih upravljali (seveda s privolitvijo vsakega imetnika računa, op. a.). Kdor se bo v tem okolju najbolje znašel, bo uspel. Glavna naloga poslovnih bank je, da vso to grožnjo tehnoloških podjetij razumejo in naredijo domačo nalogo ter se začnejo ukvarjati s podatki in uporabniško izkušnjo, kot to počnejo finančnotehnološka podjetja. Moj cilj je, da od NLB dobite vse, kar dobite pri fintechih – in to v domačem jeziku, s 24-urno podporo v domačem jeziku. In potem bom jaz zmagovalec,« sklene Brodnjak.

PRO
Članki
Članki Slovenski fintech na novo določa prožnost nakupovanja

O tem, kako finančna tehnologija vnaša oprijemljive koristi v vrednostno verigo, smo se pogovarjali z Jankom Medjo, direktorjem podjetja...

PRO
Članki
Članki Bo fintech počasi izgubil prednost pred bankami?

Banke, tudi slovenske, počasi vendarle posnemajo storitve, ki so jih začela uvajati fintech podjetja – več o tem preberite v...