FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? ALTApro

Nova naložbena kultura

Povprečen Švicar se utaplja v bogastvu, Slovenci pa smo v zlati sredini

Čas branja: 3 min
18.04.2017  23:40
Slovenci smo s 13.135 evri zasebnega finančnega premoženja med 53 državami na 25. mestu, daleč najbogatejši pa so Švicarji.
Povprečen Švicar se utaplja v bogastvu, Slovenci pa smo v zlati sredini
Foto: Shutterstock

Nemški Allianz je objavil podatke glede finančnega premoženja državljanov posameznih držav za leto 2016, poročilo pa obravnava 53 držav. Kot finančno premoženje se šteje premoženje, ki ga imajo državljani v vrednostnih papirjih, vzajemnih skladih, bančnih vlogah, pokojninskem varčevanju in zavarovanjih, lastniške nepremičnine pa niso upoštevane. Za nas je to škoda, ker smo Slovenci ravno v tem pogledu razmeroma premožni, saj ima skoraj vsaka družina svojo hišo ali lastniško stanovanje.

Poročilo tudi brez upoštevanja nepremičnin kaže, da svet še nikoli ni bil bogatejši, kot je zdaj, saj ima povprečni Zemljan 23.330 evrov neto finančnega premoženja – Slovenija je tako z dobrih deset tisoč evrov pod svetovnim povprečjem.

Daleč najbogatejši so Švicarji

Glede na finančno premoženje na prebivalca, ki razkriva pravo bogastvo države, je na prvem mestu skoraj osem milijonska alpska država Švica. V povprečju so imeli Švicarji 260.804 evrov bruto oziroma 170.589 evrov neto finančnega premoženja, sledijo Američani s 161 tisočaki, na tretjem mestu je Velika Britanija s 95.600 evrov.

Med desetimi najbogatejšimi so še: Švedska, Belgija Japonska, Danska, Tajvan, Nizozemska in Singapur. V povprečju smo imeli lani Slovenci 19.044 evrov bruto oziroma 13.135 evrov neto finančnega premoženja na prebivalca. To je občutno manj od severne sosede Avstrije (17. mesto, 51.062 evrov neto) in zahodne sosede Italije (15. mesto, 53.494 evrov neto), a več od vzhodne sosede Madžarske (30. mesto, 10.562 evrov neto) in južne sosede Hrvaške (33. mesto, 8.059 evrov neto).

Švica znova ostaja najbogatejša država na svetu, Slovenija pa je še vedno najbogatejša v Vzhodni Evropi ter v sredini svetovne lestvice. Po podatkih poročila je človek, čigar premoženje vključno z bivališčem je vredno okoli 3.000 evrov, že član najbogatejše polovice Zemljanov.

Avstrijci so v zadnjem času močno povečali finančno premoženje

Finančno premoženja na prebivalca se je v Sloveniji od leta 2012 do 2015 povečalo za 877 evrov, v Avstriji pa za kar 9.077 evrov. Povprečni Avstrijec je v zadnjih letih veliko bolj povečal svoje finančno premoženje kot povprečni Slovenec, Avstrija pa tudi spada med države, kjer je finančno premoženje na prebivalca večje od letnega bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca. To je v Evropi najbolj vidna ločnica med bogatimi zahodnimi državami in vzhodom. Razlika v rasti je verjetno delno tudi posledica dejstva, da povprečen Avstrijec večji del svojega premoženja plemeniti v delnicah in vzajemnih skladih, medtem ko je pomemben del finančnega premoženja Slovencev še vedno v depozitih, ki pa ne prinašajo več praktično nobenih obresti.

Allianzovo poročilo države glede na premoženje namreč deli na zelo bogate, srednje bogate in manj bogate. Med zelo bogate države spadajo med drugim Avstralija, Belgija, Danska, Nemčija, Italija, Francija, Švedska in Švica. Slovenija se uvršča med srednje bogate, kamor spadajo še Estonija, Finska, Irska, Norveška, Češka in Španija, in še vedno vodi v skupini tako imenovanih vzhodnoevropskih članic EU. V Sloveniji je BDP na prebivalca leta 2015 znašal 18.642 evrov in bil večji od finančnega premoženja na prebivalca v tistem letu.

Po podatkih raziskave je svetovno zasebno finančno premoženje prebivalstva lani v 53 upoštevanih državah v povprečju naraslo za 4,9 odstotka – najmanj po letu 2011 - oziroma na skoraj 155 bilijonov evrov.

V skladih in delnicah je naloženih 40 odstotkov premoženja

Skupno so imeli ljudje po svetu v delnicah in skladih naloženih 61,6 bilijona evrov, kar je 40 odstotkov vseh prihrankov. Tudi v Sloveniji je v zadnjih letih opaziti spremembo v miselnosti, saj se število posameznikov z varčevalnimi načrti počasi a vztrajno povečuje. Kot opažajo v ALTI, Slovenci običajno varčujemo za izpolnitev enega od štirih ciljev. Na prvem mestu je zagotovo varčevanje za boljšo pokojnino. Sledita varčevanje za zlato rezervo in otroka ter na četrtem mestu varčevanje za nakup nepremičnine.

Posebna spomladanska akcija!

Disclaimer:*Akcija brez vstopnih stroškov traja od 7.4.2017 do vključno 30.4.2017. Enkratna vplačila, ki prispejo v tem obdobju na posebni račun Krovnega sklada ALTA preko katerekoli ALTA naložbene kombinacije, bodo oproščena vstopnih stroškov.*Podatek o povprečni letni donosnosti ALTA naložbene kombinacije je pridobljen na podlagi izračunana, ki zajema obdobje od 1.1.2017 do 4.4.2017. Pri izračunu je bila uporabljena vrednost VEP izbranih podskladov, ki sestavljajo ALTA naložbeno kombinacijo in deleži, ki jih imajo izbrani podskladi znotraj posamezne ALTA naložbene kombinacije. Kot nakupna vrednost enote premoženja posameznega podsklada Krovnega sklada ALTA je upoštevana vrednost na dan 1.1.2017, kot prodajna vrednost enote premoženja posameznega podsklada Krovnega sklada ALTA pa je upoštevana vrednost na dan 4.4.2017.Naložbe v finančne instrumente so povezane s tveganjem, zato je seznanitev z vsemi oblikami tveganj pri naložbah v finančne instrumente pogoj za oblikovanje ustrezne naložbene odločitve. Pred odločitvijo za nakup za vlaganje v finančne instrumente se posvetujte s strokovnjakom družbe ALTA Skladi d.d. V zvezi s podatki, ki se nanašajo na preteklo uspešnost posameznega finančnega instrumenta, velja opozorilo, da pretekla uspešnost ni zanesljiv pokazatelj rezultatov v prihodnosti. ALTA Skladi d.d. ne odgovarja za nobeno vrsto škode ali izgube, ki bi nastala z uporabo informacij, vsebovanih v tem sporočilu ter prav tako ne zagotavlja doseganja strankinih želenih donosov oz. ciljev.Vsebina ne pomeni priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, niti ne pomeni ponudbe ali vabila k izstavljanju ponudb za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjena obveščanju javnosti o storitvah in produktih družbe ALTA Skladi. Vsebina tudi ni namenjena za svetovanje pri osebnih naložbah, saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančnih razmer, znanja in izkušenj posameznih vlagateljev ter značilnih potreb osebe, ki se je kakorkoli seznanila z delom ali celotno vsebino tega priporočila.OPOZORILO: Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Tveganost podskladov je velika, zlasti v krajšem obdobju vlaganja (do pet let). Pri samem neto donosu je treba upoštevati tudi vstopne stroške in izstopne stroške. Najvišji vstopni stroški pri vseh podskladih Krovnega sklada ALTA znašajo 4 odstotke. Najvišji izstopni stroški pri vseh podskladih Krovnega sklada ALTA znašajo 2 odstotka in se zaračunajo le pri izplačilu sredstev, pri katerem od nakupa oz. dedovanja investicijskega kupona še ni minilo šest mesecev. Izjema je pri Fleksibilnem mešanem podskladu ALTA SENIOR za vlagatelje, ki so pridobili enote premoženja pred 9. 5. 2013, pri katerih so izstopni stroški največ 3 odstotke. Izstopni stroški ne veljajo za Varčevalne načrte Krovnega sklada ALTA. Najvišji vstopni stroški pri vseh podskladih Krovnega sklada ALPEN znašajo 3 odstotke. Najvišji izstopni stroški pri vseh podskladih Krovnega sklada ALPEN znašajo 3 odstotke. Donos tako znižajo vstopni in izstopni stroški.
PRO
Članki
Članki Zakaj v času rasti pretirano trošimo?

Medtem ko se potrošnja povečuje, pa je stopnja varčevanja v primerjavi z letom 2009 nižja kar za četrtino

PRO
Članki
Članki Imate na strani več kot povprečni Američan?

Tretjina prebivalcev ZDA nima privarčevanih sredstev, druga tretjina pa manj kot tisoč dolarjev. Največ jih za največjo finančno...

PRO
Članki
Članki Lovci na dividende, pozor!

Bi izbrali redne letne dividende velikega globalnega podjetja ali visoke dividende manjše prevzemne tarče? Na srečo vam ni treba...

PRO
Članki
Članki Kaj bo s trgi do konca leta?

Trenutni bikovski trend je res eden najdaljših v zgodovini. Kar pa še ne pomeni nujno, da je »skrajni čas«, da se konča.

PRO
Članki
Članki Zabavno varčevanje za starše in otroke

Naložba v znanje se vedno najbolje obrestuje. Toda kako naše najmlajše naučiti o denarju in varčevanju?

PRO
Članki
Članki Bi tudi vi varčevali kot Primož Roglič?

Na kolesarskih dirkah cilja na svetovni vrh, pri varčevanju pa ničesar ne prepušča naključju.

PRO
Članki
Članki Slovenske delnice: kupi, drži, prodaj!

Rekordne dividende, napovedani prevzemi in rast poslovanja so zaznamovali prve mesece tega leta na vse bolj vročem domačem trgu

PRO
Članki
Članki Zdravstvena revolucija je lahko tudi priložnost za vlagatelje

Nova zdravila in revolucijo, ki poteka v zdravstvu, lahko na povsem enostaven način izkoristite tudi v svoj prid.