FINANCEpro - Povezujemo oglaševalce s poslovno javnostjo. Kaj je to? ALTApro

Nova naložbena kultura

Denar na banki nič več vaš prijatelj

Čas branja: 3 min
21.08.2016  22:40
Časi, ko smo Slovenci za bančne depozite dobivali tudi štiri in več odstotne obresti, so preteklost. Če bomo na banki želeli imeti denar, ji bomo zanj morali tako ali drugače plačati!
Denar na banki nič več vaš prijatelj

Evropska centralna banka (ECB) je pred dvema letoma prestopila dotlej nepredstavljivo mejo in uvedla negativno depozitno obrestno mero. Med poslovnimi bankami, ki so pri ECB v obliki depozita hranile presežno likvidnost, je završalo.

ECB jim od takrat naprej ne plačuje več obresti, temveč jim za hrambo celo zaračunava. Obrestna mera je sprva znašala -0,1 odstotka, zdaj znaša celo -0,4 odstotka. Gotovina, depoziti, vloge na vpogled za poslovne banke ne pomenijo več dobička pač pa strošek.

Ob pojavu negativnih obrestnih mer so se takoj pojavila svarila, da bodo banke skušale novo nastali strošek prevaliti na stranke. In na reakcijo bank ni bilo treba dolgo čakati. Prva so to občutila velika podjetja v Nemčiji, kjer so jim banke pod določenimi pogoji začele zaračunavati za hrambo denarja, sedaj pa se z novo realnostjo soočajo tudi večja slovenska podjetja.

Če se Nemčija prehladi, potem kiha tudi Slovenija

Trend se je junija letos preselil tudi v Slovenijo, ko so banke podjetjem, ki imajo pri njih na vpogled več kot tri milijone evrov, začela zaračunavati ležarino. In ležarine so vedno dražje ter se gibljejo že do 0,4 odstotka letno, odvisno od višine mesečnega povprečnega stanja na transakcijskem računu.

Pričakovati je, da bodo to prakso zaradi vse večje presežne likvidnosti na trgu in vse višjih stroškov, povezanih s tem, slej kot prej uvedle praktično vse slovenske banke, pri čemer mora negativne obresti Banki Slovenije že sedaj plačevati tudi država.

Nič več ne bo, kot je bilo

Slovenska podjetja imajo v vlogah na vpogled okoli 3,4 milijarde evrov oziroma za dobro tretjino več kot lani, kar je predvsem posledica strmoglavljenja obrestnih mer za depozite. Še več, nekaj več kot 15 milijard evrov imajo v bankah fizične osebe. Čeprav vsaj za zdaj ni pričakovati, da bodo banke ležarino začele zaračunavati tudi fizičnim osebam in manjšim deponentom, se tudi na tem področju že dogajajo premiki. Ledino znova orje Nemčija.

V bavarski vasi Gmund am Tegernsee z nekaj manj kot 6.000 prebivalci se je po pisanju Bloomberga zgodilo, kar se ni še nikoli prej in česar si pred dvema letoma ne bi mogel misliti nihče. Lokalna hranilnica Raiffeisen bo s septembrom gospodinjstvom, ki imajo pri njej vloge nad 100 tisoč evrov, začela zaračunavati 0,4-odstotno ležarino, kolikor znaša negativna depozitna obrestna mera ECB. Zakaj bi morala biti situacija drugačna za prebivalstvo kot za poslovne banke, so potezo komentirali v hranilnici.

Namesto ležarin višji stroški storitev

V Sloveniji trenutno še nobena banka odkrito ne govori o uvedbi ležarin za prebivalstvo. Namesto tovrstne neposredne obremenitve fizičnih oseb pa bi lahko prišlo do posameznega zvišanja stroškov bančnih storitev. Tudi v tem primeru bi domače banke vzor lahko našle pri Nemcih. Deutsche Bank je že sporočila, da komitentom ne bo zaračunavala negativnih obresti, utegne pa zvišati stroške za vodenje računa.

Uvedba ležarin podjetja in prebivalstvo sili v spreminjanje načina obnašanja in povečanje povpraševanja po drugih oblikah naložb. Ena od najboljših alternativ depozitom je kombinacija obvezniških skladov (ALTA BOND in ALTA HIGH YIELD BOND) ter skladov denarnega trga (ALTA MONEY MARKET EUR). Podjetja in posamezniki imajo s takšno naložbo še vedno likvidna sredstva, celo veliko bolj kot v primeru bančnega depozita, ob tem pa je tudi pričakovani donos občutno višji.

Do konca avgusta bodo vsa enkratna vplačila, izvedena v e-Skladih preko eRačuna oproščena vstopnih stroškov. Aplikacija e-Skladi omogoča tudi pregleden in sodoben način poslovanja, elektronski pregled vseh podatkov, kot so stanje in transakcije, ažuren vpogled v stanje vaših naložb in enostavna vplačila v ALTA sklade preko eRačuna.

Omejitev odgovornosti:

*Vsak vlagatelj, ki bo v času od 15.8.2016 do 31.8.2016 preko eRačuna vplačal enkratno vplačilo v podsklade Krovnega sklada ALTA, bo oproščen plačila vstopnih stroškov. Kot vplačila, ki so prispela pravočasno, se bodo štela vsa enkratna vplačila, ki bodo prispela na račun posameznega podsklada ALTA do vključno dne 31.8.2016.

ALTA Skladi, družba za upravljanje, d.d., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana. Prospekt Krovnega sklada ALTA z vključenimi pravili upravljanja ter dokument s Ključnimi podatki za vlagatelje v slovenskem jeziku je mogoče brezplačno dobiti v elektronski obliki na spletni strani [www.alta.si] ter v fizični obliki na vseh pooblaščenih vpisnih mestih v času uradnih ur. Pooblaščena vpisna mesta so navedena na spletni strani www.alta.si. Vlagatelj ima pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega in polletnega poročila.

OPOZORILO: Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Tveganost podskladov je velika, zlasti v krajšem obdobju vlaganja (do pet let). Pri samem neto donosu je treba upoštevati tudi vstopne stroške (najvišji pri navedenem podskladu znašajo 4 odstotke) in izstopne stroške. Najvišji izstopni stroški pri navedenem podskladu znašajo 2 odstotka in se zaračunajo le pri izplačilu sredstev, pri katerem od nakupa oz. dedovanja investicijskega kupona še ni minilo šest mesecev. Izstopni stroški ne veljajo za Varčevalne načrte. Donos tako znižajo vstopni in izstopni stroški.

PRO
Članki
Članki Zakaj v času rasti pretirano trošimo?

Medtem ko se potrošnja povečuje, pa je stopnja varčevanja v primerjavi z letom 2009 nižja kar za četrtino

PRO
Članki
Članki Imate na strani več kot povprečni Američan?

Tretjina prebivalcev ZDA nima privarčevanih sredstev, druga tretjina pa manj kot tisoč dolarjev. Največ jih za največjo finančno...

PRO
Članki
Članki Lovci na dividende, pozor!

Bi izbrali redne letne dividende velikega globalnega podjetja ali visoke dividende manjše prevzemne tarče? Na srečo vam ni treba...

PRO
Članki
Članki Kaj bo s trgi do konca leta?

Trenutni bikovski trend je res eden najdaljših v zgodovini. Kar pa še ne pomeni nujno, da je »skrajni čas«, da se konča.

PRO
Članki
Članki Zabavno varčevanje za starše in otroke

Naložba v znanje se vedno najbolje obrestuje. Toda kako naše najmlajše naučiti o denarju in varčevanju?

PRO
Članki
Članki Bi tudi vi varčevali kot Primož Roglič?

Na kolesarskih dirkah cilja na svetovni vrh, pri varčevanju pa ničesar ne prepušča naključju.

PRO
Članki
Članki Slovenske delnice: kupi, drži, prodaj!

Rekordne dividende, napovedani prevzemi in rast poslovanja so zaznamovali prve mesece tega leta na vse bolj vročem domačem trgu

PRO
Članki
Članki Zdravstvena revolucija je lahko tudi priložnost za vlagatelje

Nova zdravila in revolucijo, ki poteka v zdravstvu, lahko na povsem enostaven način izkoristite tudi v svoj prid.