Zdravstvo je dražje brez zavarovanja 

Čas branja: 3 min
22.11.2018  12:00
Zdravstvo je dražje brez zavarovanja 

V sistemu zdravstva in zdravstvenega zavarovanja je še vedno premalo zavedanja, da zdravstvene storitve stanejo in da jih prej ali slej potrebuje vsakdo od nas. Zato pogosto slišimo komentarje, zakaj sploh plačujemo tudi ko smo popolnoma zdravi. Vse lepo in prav, dokler smo res. Ko namreč zbolimo ali se poškodujemo, smo lahko hvaležni, da imamo sistem financiranja, ki temelji tudi na solidarnosti med zdravimi in bolnimi. Takrat namreč lahko izkoristimo vse ali celo več, kot smo kadarkoli vplačali.

V Sloveniji je zdravstveno zavarovanje za dostop do storitev javnega zdravstva sestavljeno iz dveh delov: obveznega in iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prvega ureja in zagotavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa urejajo tri zavarovalnice: Adriatic Slovenica, Triglav zdravstvena zavarovalnica in Vzajemna. Obvezno zdravstveno zavarovanje je v RS obvezno za vse osebe, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Prostovoljno oziroma dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa je, kot že samo ime pove, prostovoljno. Posameznik se namreč lahko odloči tudi, da si bo stroške, ki jih krije to zavarovanje, raje plačal sam. Vendar …

Ti stroški so lahko zelo visoki. Dopolnilno zavarovanje je namreč namenjeno kritju razlike do polne cene zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zavarovanje ne krije v celoti – in ne nadstandardu ali čemu dodatnemu, kot včasih zmotno mislimo. Brez sklenjenega dopolnilnega zavarovanja bi morali za večino zdravstvenih storitev doplačati sami. Celo pri presaditvah organov in drugih najzahtevnejših operativnih posegih dopolnilno zavarovanje krije 10 % cene. To lahko pomeni precej visoke stroške, ki lahko ogrozijo vaše zdravljenje in materialno stanje celotne družine.

Poglejmo si nekaj primerov doplačil iz internih podatkov zavarovalnic:

Zdravstvena tveganja so sicer zelo povezana s starostjo. V splošnem rečemo, da so mladi praviloma bolj zdravi, stroški za zdravstvo pa začnejo naraščati najprej po 40. in še bolj opazno po 65. letu življenja. V povprečju to seveda drži, če imamo srečo in mladost preživimo zdravo, brez težjih bolezni ali hujših poškodb. Večina pa večji delež stroškov izkoristi šele v zadnjih letih življenja – kar polovica vseh stroškov posameznika naj bi nastala šele v zadnjih dveh letih življenja. Zato imamo dopolnilno zavarovanje urejeno na način, da morajo imeti vsi zavarovanci pri posamezni zavarovalnici enako premijo, ne glede na dejansko porabo.

Inštitut za ekonomska raziskovanja je v eni od študij leta 2014 med drugim ugotavljal, kako stroški za zdravstvo naraščajo s starostjo. Analiza se je nanašala na celotne odhodke vseh treh dopolnilnih zavarovalnic (približno 1,4 mio zavarovancev) in zelo jasno pokazala, kako se izdatki za zdravstvo povečujejo s starostjo. Ženske naj bi tako vplačano letno premijo dopolnilnega zavarovanja presegle že pri 37, moški pa pri 43 letih.

Avtor: Slovensko zavarovalno združenje

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.