0,5 promila poveča verjetnost smrti v prometni nesreči za 4-krat

Čas branja: 5 min
12.11.2018  00:00
Statistična verjetnost, da povzročitelj povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom, je največja pri povzročiteljih, ki imajo v krvi dovoljeno količino alkohola
0,5 promila poveča verjetnost smrti v prometni nesreči za 4-krat

Slovenci še vedno prepogosto podcenjujemo vpliv alkohola na svoje sposobnosti. Dokler se ne pokažejo opazna vedenjska znamenja močne alkoholiziranosti, na primer zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru, smo prepričani, da smo sposobni sodelovati v prometu. Vendar pa alkohol že s prvim popitim kozarcem zmanjša naše sposobnosti za vožnjo in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah. Značilni so samoprecenjevanje in občutek poguma pri obvladovanju situacije pa tudi negativno doživljanje, ki se lahko stopnjuje do resnih in globljih čustvenih težav, kot so depresivnost, jeza in agresivnost.

Kar 4-krat večja verjetnost za prometno nesrečo s smrtnim izidom

Rezultati letošnje znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji, ki jo je za AVP pripravil Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, so pokazali, da je verjetnost, da se voznik osebnega avtomobila z več kot 0,5 promila alkohola v krvi smrtno ponesreči ali hudo poškoduje, kar štirikrat večja kot pri treznem vozniku. Statistična verjetnost, da povzročitelj povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom, pa je največja pri povzročiteljih, ki imajo v krvi dovoljeno količino alkohola.

Če ne drugo, naj vas strezni črna statistika

Približno vsaka enajsta prometna nesreča nastane kot posledica alkoholiziranosti povzročitelja, pri nesrečah s smrtnim izidom pa skoraj vsaka tretja. Leta 2017 se je pripetilo 1.528 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, od tega je zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč umrlo 32 udeležencev, 140 je bilo huje telesno poškodovanih, 630 pa lažje telesno poškodovanih.

Letos manj nesreč in smrtnih žrtev, a vsaka je preveč

Letos do konca septembra se je na slovenskih cestah zgodilo 1.078 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, kar je šest odstotkov manj kot leto poprej. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je umrlo 14 ljudi, kar je 46 odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola so povzročili vozniki motornih vozil v starostni skupini od 25 do 34 let, in sicer 255 nesreč, v katerih so umrli štirje udeleženci. Sledijo jim povzročitelji, stari od 35 do 44 let, ki so povzročili 228 nesreč, v katerih sta se smrtno ponesrečili dve žrtvi. Od 14 smrtno ponesrečenih udeležencev je bilo 12 tudi povzročiteljev prometne nesreče. Devet nesreč s smrtnim izidom se je pripetilo zunaj naselja, v kar enajstih primerih pa se je nesreča pripetila v temnem delu dneva.

Bolj kot kazni se bojte posledic

Zakonsko je za običajne voznike kategorije B dovoljena stopnja alkohola 0,5 promila, za voznike začetnike, poklicne voznike, učitelje vožnje in nekatere druge pa velja popolna treznost (0,0 promila alkohola). Toda na AVP so prepričani, da je treba zaostriti ukrepe na področju prisotnosti alkohola v prometu, in sicer, da bi bila vožnja pod vplivom alkohola obravnavana kot kaznivo dejanje. Po trenutni zakonodaji je to kaznivo dejanje šele, ko pride do ogrožanja. A takrat je že prepozno. Prepričani so, da bi kazenska ovadba voznika pod vplivom alkohola bolj zalegla kot pa plačilo kazni, ki storilcem daje občutek, da so se s tem oddolžili za svoje dejanje. A tudi kazen je zanemarljiva v primerjavi s posledicami prometne nesreče, v kateri ste vzeli življenje sebi ali komu drugemu.

Odgovornost je v vaših rokah: poskrbite za varen prevoz do doma!

AVP poziva, da se vozniki vnaprej dogovorijo, kako bodo prišli domov z zabave. V nobenem primeru naj ne vozijo vinjeni ali pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih snovi. Prav tako naj se ne peljejo z voznikom, ki je užival tovrstne snovi, ampak naj ga raje opozorijo na tveganje in skupaj poiščejo alternativno rešitev. Teh je veliko. Odpeljete se lahko s taksijem, avtobusom ali vlakom oziroma za prevoz prosite koga od sorodnikov, prijateljev, ki tisti večer niso uživali alkohola.

Če imate možnost, lahko prespite v bližini lokacije, kjer ste se zabavali, in se do kraja prenočišča odpravite peš. A tudi pri tem velja biti previden, saj se med žrtvami prometnih nesreč nemalokrat znajdejo tudi pešci.

Mladi e premalo zavedajo nevarnosti

Nevarnosti, povezanih z alkoholom, se premalo zavedajo predvsem mladi. Na AVP zato mlade in njihove starše pozivajo, naj se zavedajo, da je vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in psihoaktivnih snovi nesprejemljiva. Skupaj naj se dogovorijo, kako bodo varno prišli domov z zabave.

Koliko evrov je vredno izgubljeno življenje?

Ocena družbenoekonomskih stroškov v Sloveniji za vsako v prometni nesreči izgubljeno življenje znaša kar 1.882.161 evrov. Vsaka nesreča in njene posledice, pa naj gre za smrtne žrtve, huje ali lažje poškodovane, je velik udarec ne le za bližnje, temveč za vso družbo. Zato postaja varnost v cestnem prometu prioriteta številnih podjetij in organizacij. Toda večja varnost v cestnem prometu zahteva spremembe v razmišljanju in delovanju vseh deležnikov, ki oblikujejo prometni sistem, zagotavljajo njegovo delovanje, in tudi tistih, ki ustvarjajo potrebe po prevozu.

Prav vsak državljan Slovenije pa lahko kot udeleženec v cestnem prometu, kot član družine, društva, kot delavec ali najbolj odgovoren nosilec nalog v podjetju, v organih lokalne skupnosti ali države prispeva k večji varnosti v cestnem prometu.

Spletna stran akcije