Zakaj je ICO za lastnike podjetij idealen način zbiranja kapitala?

Čas branja: 2 min
12.04.2018  14:24  Dopolnjeno: 12.04.2018 17:00
ICO lastnikom podjetij prinaša precej manjše obveznosti do vlagateljev, predvsem pa ohranja njihov lastniški delež.
Zakaj je ICO za lastnike podjetij idealen način zbiranja kapitala?
Foto: Jirapong Manustrong

Od leta 2005 do 2018 so slovenski start-upi skupaj pritegnili že pol milijarde dolarjev, kar je približna vrednost Telekoma Slovenije. Lani so domači start-upi zbrali 140 milijonov dolarjev, kar je skoraj 50 milijonov več kot leto prej, kažejo podatki slovenskega združenja Silicongardens. Od tega je 80 milijonov dolarjev odpadlo na ICO (prva javna izdaja kovancev). Ideja, da podjetje izda kriptožetone, vlagatelji jih kupijo in nato z njimi trgujejo, se je v Sloveniji lepo prijela. Kar je vsekakor dobro, saj je bilo bančno financiranje start-upov v Sloveniji vedno težavno, banke se niso upale preveč izpostavljati novim in tveganim idejam.

ICO ohranja lastniški delež lastnikov ...

ICO kot način financiranja je tako lani izpodrinil tvegani kapital, ki je prej veljal za klasičen način financiranja start-upov, katerega pozdravljajo predvsem lastniki novih podjetij, saj se jim v zameno za svež kapital ni več treba odpovedati lastniškemu deležu v nastalem podjetju.

... vlagateljem pa prinaša večje tveganje

Upad financiranja s tveganim kapitalom lahko pripišemo popularizaciji kriptosveta, ki je lani postal magnet za kapital – tudi velik del tistega, ki bi ga sicer šteli k tveganemu kapitalu. A vendar, obveznosti podjetja, ki zbira tvegani kapital, so zakonsko in pogodbeno precej bolj natančno opredeljene, kot velja za ICO. Če podjetje preostali kapital išče prek skladov zasebnega kapitala ali pa na primer z izdajo podjetniške obveznice, so obveznosti izdajatelja jasno določene. Še precej boljša je varnost vlagateljev pri IPO (prva javna ponudba delnic), kjer gre za prodajo vrednostnih papirjev, kjer lahko vlagatelj na primarnem trgu kupi papirje neposredno od izdajatelja, izdajatelj pa s tem sprejme zakonsko določene obveznosti do vlagateljev.

ATVP: Delež uspešnih ICO je majhen

Prve izdaje žetonov (ICO) niso oziroma so malo regulirane, odvisno od države. »Zavedajte se, da gre pri nakupih kriptožetonov v okviru ICO za vlaganje v projekte v razvojni oziroma začetni fazi, od katerih le majhnemu deležu uspe, če prištejemo še učinek nereguliranega okolja in slabo informiranost vlagateljev, bo predvidoma dolgoročno delež neuspešnih naložb še večji,« opozarja Primož Damjanovič iz ATVP. Tudi če zagonska podjetja preživijo nekaj let, to nikakor ne pomeni, da bodo preživela dolgoročno in ustvarjala dobiček ali prihodke, ki bodo podlaga za prihodnje vrednotenje žetonov. Nekateri ocenjujejo, da od 90 do 95 odstotkov ICO ne bo preživelo prvih nekaj let delovanja. Podobna statistika je razvidna iz študij preživetja start-upov oziroma zagonskih podjetjih, pri čemer je treba dodati, da so na drugi strani pričakovanja vlagateljev v kriptožetone še toliko večja oziroma bolj nerealna.

Varnost ali pa potencial rasti vložka v ICO težko ocenite, s tem imajo veliko težav tudi tisti, ki imajo zadostna analitična znanja in izkušnje s startupovske scene. Tu kazalniki, ki bi jih uporabili pri odločanju o nakupu vrednostnih papirjev, ne pridejo prav, saj podjetja v svojem bistvu sploh še ni, ampak je zgolj podjetniška ideja.

Tveganjem se ne da izogniti, kako jih torej zmanjšati?

Kljub nejasno določenim obveznostim izdajateljev ICO so v kriptoigro začeli vstopati resni igralci – podjetja kot vlagatelji ter znanstveniki in člani uprav uglednih podjetij kot svetovalci. Da bi se vzpostavil boljši nadzor nad tveganji, je treba vzpostaviti dialog vseh ključnih deležnikov. Ena takšnih razprav bo gotovo diskusija Blockchain in ICO v finančni industriji v okviru majske Finančne konference, kjer bodo mnenja predstavili:

  • dr. Vito Bobek, Univerza uporabnih znanosti Joanneum v Gradcu, Avstrija in Save Ideas Ltd.
  • Aleš Butala, področni sekretar, ATVP
  • dr. Anita Napotnik, odvetnica
  • Matej Tomažin, izvršni direktor, Iconomi
  • dr. Peter Merc, soustanovitelj, Lemur Legal, vodja Blockchain Think Tanka Slovenija