Ko v vašem življenju ni prav nič prostora za dolgčas

Čas branja: 8 min
26.01.2018  07:00
Korenine biatlona segajo v prazgodovino, danes pa je to šport, kjer se ves čas išče tisto pravo ravnovesje med visokimi obrati in umirjenostjo; zveni znano?

Obisk Pokljuke je zanimiv v vsakem letnem času. Spomladi med njenimi gozdovi občudujemo prebujanje narave, poleti služi kot odlično izhodišče za osvajanje bližnjih alpskih vrhov, jeseni pa jo radi napolnijo gobarji. Prav poseben čar pa ta planota streljaj od Bleda dobi pozimi, mnogi se strinjajo, da je Pokljuka takrat najlepša.

A ne le zaradi izjemne kulise, ki jo ponuja pogled na zasnežena okoliška hribovja, ampak tudi zaradi odličnih možnosti za rekreacijo. Pokljuka pozimi privabi cele družine, med smučarji, sankači in otroškim vriščem pa je mogoče opaziti tudi trume smučarskih tekačev.

Lovci na smučeh so postali biatlonci

Pokljuka pa ni zgolj idilično izhodišče za rekreacijo, ampak je tam tudi središče slovenskega biatlona, discipline, ki združuje smučarski tek in streljanje. Gotovo niste vedeli, da je biatlon pravzaprav najstarejša smučarska panoga. Na skrajnem severu Evrope so v votlinah namreč odkrili štiri tisoč let stare risbe, ki prikazujejo lovce na smučeh, oborožene z loki in kopji.

Norvežani so že v 18. stoletju prirejali kombinirana tekmovanja v smučanju in streljanju, razumljivo je bilo to bolj namenjeno vojaškemu izpopolnjevanju in precej manj športnemu udejstvovanju. Kot pionirji biatlona so Norvežani prvi klub ustanovili leta 1861, olimpijsko pa je šport dozorel leta 1960.

Odlična kombinacija za telo in duha

Slovenci imamo radi sneg, in čeprav je »naša« panoga alpsko smučanje, je priljubljenost teka na smučeh v vzponu. Mnogi ga vzamejo zares že v otroštvu, stvar pa postane še dodatno zanimiva, ko se malce pozneje smučarskemu teku priključi tudi streljanje. Gotovo gre za odlično kombinacijo, smo si rekli, ko smo pred hotelom Center na Rudnem polju uzrli še izklesanega Nissanovega x-traila.

Ta najbolje prodajani športni terenec na svetu je zdaj namreč na voljo s številnimi posodobitvami, ki so ga še izpopolnile in izboljšale njegovo kakovost. Spremembe so zajele predvsem nos, ki je zdaj oblikovan v tipično Nissanovem slogu V-motion, in zadnje luči, ki svetijo v LED-tehnologiji. X-traila so nadgradili tudi z že kar premijsko notranjostjo s privlačnimi novimi funkcijami, dodatno praktičnostjo za lastnike in inovativnimi novimi tehnologijami, ki olajšajo vožnjo in povečajo varnost na cesti.

Ob pogledu na zimsko idilo sredi Pokljuke smo imeli v mislih predvsem biatlon, a gotovo je tudi 469 centimetrov dolgi športni terenec s štirikolesnim pogonom in veliko prostora prava izbira za rekreativnega ali poklicnega športnika oziroma za dogodivščin željne družine, ki prostega časa običajno ne preživljajo pred TV-zaslonom.

Čari biatlona skozi oči profesionalca

Ne, takšnih na Pokljuki gotovo ni, so pa tam vsi željni rekreacije na svežem zraku in tudi profesionalni športniki z vseh koncev Evrope, ki trenirajo v biatlonskem centru. Sprehodili smo se skozi hotel in stopili na razgledno teraso, v ušesa pa smo kmalu ujeli kovinski zvok, ki ga ob dotiku s tarčo povzroči naboj. Morda za koga presenetljivo, a na stadionu in na strelišču je bilo tudi mnogo zagnanih deklet, za kombinezon pa smo pocukali biatlonca Petra Strgarja, ki nam je približal čare biatlona.

Po mnenju Strgarja, nekoč člana slovenske mladinske reprezentance, je smučarski tek odličen za zdravo telo, biatlon pa je njegova nadgradnja. Sam mu je zvest že od mladih nog, celo tako močno, da so mu biatlon ter z njim povezani treningi in tekmovanja konkretno popestrili in dodobra zapolnili življenje. »Tek zahteva marljivost in vztrajnost, streljanje pa je velik izziv. Biatlonu sem se zapisal že v otroštvu, saj mi je bilo od nekdaj všeč biti v naravi in na snegu. Vse skupaj sem vzel precej zares, treniral sem tudi po dvakrat na dan šest dni v tednu. Biatlon mi je takrat pomenil vse, bil je tako obveznost kot hobi,« nam med zlaganjem opreme iz x-traila povedal Peter.

Dolžina smuči, te merijo prek dva metra, ni nobena težava, saj ima zadnja klop preklopni sredinski naslon, tako se kljub dolgim predmetom v avtomobilu lahko prevažajo še štirje potniki. Tudi odpiranje oziroma zapiranje 565-litrskega prtljažnika je po zaslugi elektronike lahkotno, obenem pa vse skupaj lahko poteka tudi prostoročno. S smučmi v rokah, lahko pa tudi z nakupovalnimi vrečami ali majhnimi otroki v naročju, se prtljažna vrata odprejo zgolj s pomikom stopala pod zadnjim odbijačem.

Med pripravo na trening pogled upremo v smuči. V biatlonu se uporabljajo standardne smuči za tek na smučeh, ki tehtajo malo več kot kilogram in so široke pet centimetrov, tudi tehnika je podobna. V začetku so biatlonci pri teku uporabljali paralelno tehniko, v osemdesetih letih pa se je razvila drsalna tehnika. Poleg palic, čevljev in zimskih oblačil je nujna oprema biatlonca seveda puška. Zadnja desetletja se uporablja malokalibrska puška teže od 3,5 do šest kilogramov, z njo pa tekmovalci streljajo v 50 metrov oddaljeno tarčo.

Tarča je sestavljena iz petih črnih krogov na beli podlagi, pri streljanju leže je premer manj kot pet centimetrov, pri streljanju stoje pa slabih 12. »Za vsako zgrešeno tarčo je treba preteči kazenski krog dolžine 150 metrov, v posameznih disciplinah pa se k času prišteje dodatna minuta,« nas je poučil Peter. Tudi zato je streljanje poseben del treninga, ki pri vrhunskih tekmovalcih zahteva tudi svojega trenerja.

Dva športa pod eno streho

»Za biatlon lahko rečemo, da je razcepljen na dva specifična in po fizičnih zahtevah povsem različna športa. Tek zahteva visoko intenzivnost, telo je ves čas na obratih, na strelišču pa je treba biti umirjen,« nam je Strgar opisal dualnost discipline. Tekmovanje je tako precej zahtevno, saj morajo biatlonci najti pravo mero, da si s pretirano zagnanostjo in naporom med tekom potem ne pokvarijo streljanja. »Danes streljamo zelo hitro, kdaj tudi na račun zgrešene tarče. V praksi je namreč morda celo bolje, da si vrhunski tekač, saj lahko s hitrim tekom nadoknadiš manjšo natančnost pri streljanju. Pri teku na 20 kilometrov pri moških se denimo strelja štirikrat, izmenično v stoječem in ležečem položaju.

Vsak zgrešeni strel prinese dodaten čas. Stres je tako prepovedan, saj se kazenski krogi še prehitro naberejo in dober rezultat gre po zlu,« nam je še razložil Peter. Nič kaj stresna pa ni vožnja z x-trailom, saj se po zaslugi varčnih in zmogljivih turbodizlov ter lahkotnega občutka pri vožnji odlično znajde na avtocesti, na podeželskih cestah in v urbanem okolju. Občutek pri vožnji je lahkoten in izrazit, z natančnim krmiljenjem in okretnostjo, ki ne povzroča skrbi in neprijetnih občutkov.

Ne naboj, poškoduje te lahko traktor

Pri vrhunskem športu in tudi pri rekreaciji je seveda pomembna tudi varnost. Peter šaljivo pravi, da je biatlon lahko tudi precej nevaren šport. V mislih sicer ni imel zablodelih nabojev, ki bi lahko poškodovali naključnega tekača, večkrat nategnjenih mišic ali podplutb, tudi zlomov pri padcih, ampak nekaj drugega. »Nekoč me je med treningom na rolkah – ko ni snega, nam te nadomeščajo smuči – zbil traktor, kaj takšnega se ti pri dvoranskem športu ne more zgoditi,« je v smehu povedal Strgar in zato poudaril, da je treba pri spustih biti previden. Med vožnjo z x-trailom takšnih skrbi ni, saj ima tako pomoč pri speljevanju v klanec kot tudi pomočnika za spust.

Ker so biatlonci veliko na poti, je pri tem pomembna tudi pasivna varnost. Nissan x-trail se tudi v tem pogledu zdi popoln avtomobil za športnike in družinske dogodivščine. Avtomobil vključuje mnoge napredne varnostne tehnologije, kot so sistem za prepoznavanje prometnih znakov, sistem za ohranjanje voznikove pozornosti, pomoč pri parkiranju, sistem za nadzor okolice vozila in opozorilo za nenamerno skrenitev z voznega pasu. Te tehnologije izboljšajo samozavest kupca in njegovo zaupanje v vozilo.

Peter po treningu ni skrival navdušenja, ki ga še vedno čuti do biatlona, čeprav se zdaj z njim ne ukvarja profesionalno. A velika ljubezen je ostala. Vprašali smo ga, ali mu je bilo kdaj žal, da se je odločil za biatlon na vrhunski ravni ter treniranju in tekmovanjem posvetil velik del svojega življenja ter se s tem marsičemu odrekel. »Nikoli mi ni bilo žal, brez njega mi je bilo kar malo dolgčas in po koncu zimske sezone mi je šlo v šoli celo slabše kot ob nabitem zimskem urniku,« nam je pomežiknil Peter. Biatlon ga je obenem tudi prisilil, da se je bolje organiziral in dobro izkoristil prosti čas.

Tam, kjer ni prostora za dolgčas

Med zabavnejše prigode, če odmislimo doma pozabljene kose opreme ali prazne saržerje na tekmi, pa Strgar šteje tudi prevoze, sploh v snegu. »Včasih ga je čez noč kar precej namedlo in smo zjutraj vsi s prednjim pogonom ostali v dolini. Takrat sem si zaželel štirikolesnega, s katerim bi brez težav prišel na Rudno polje in opravil trening,« je povedal Peter in dvignil palec Nissanovemu štirikolesnemu pogonu. X-trailov pogon all-mode 4x4-i ni le klasičen štirikolesni pogon, ampak samodejno usmeri več moči k tistemu kolesu, ki jo najbolj potrebuje – 30-krat hitreje, kot vi pomežiknete. Vožnja je enostavna, voznik pa ima popoln nadzor celo sredi najhujšega naliva ali močnega sneženja, tam pa prav prideta tudi terenski odmik od tal in robustna zaščita.

Med druženjem s Petrom smo kaj hitro ugotovili, da v življenju biatlonca ni prav nič prostora za dolgčas. Ves čas se nekaj dogaja, med tekom šprica adrenalin, med streljanjem sta pomembni koncetrancija in mirna roka, vse skupaj pa začinijo razne prigode in vedno nove pustolovščine na obzorju. Podobno avanturističnega duha pa je tudi Nissanov x-trail, saj vsebuje veliko tehnologije in vas zmore v slogu in udobju popeljati, kamorkoli si želite. Odlična kombinacija, ni kaj.